S tem zakonom se za omejitev učinkov svetovne gospodarske krize z namenom ohranitve delovnih mest ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavkam oziroma delavcem pri delodajalcih, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela in izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, ter povračilo stroškov njihovega usposabljanja ali izpopolnjevanja, dokvalifikacije oziroma v tem obdobju.

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo in povračila stroškov usposabljanja lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga oziroma fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki:

• predloži opis poslovnega položaja delodajalca v okoliščinah svetovne gospodarske krize,
• na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati največ 50% zaposlenim delavcem pri delodajalcu in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
• sprejme in predloži program ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in razvoja človeških virov.

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in povračila stroškov usposabljanja ne more uveljavljati delodajalec:

• katerega izguba v preteklih 12 mesecih znaša več kot polovico osnovnega kapitala,
• če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti,
• če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Določbe zakona se uporabljajo za gensko spremenjene kmetijske rastline, ki imajo dovoljenje za dajanje na trg za namen pridelave v skladu s predpisi, ki urejajo gensko spremenjene organizme na prostem ali v zaščitenem prostoru.

Gensko spremenjene rastline (GSR) lahko prideluje pridelovalec GSR, ki je ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo prijavil pridelavo GSR na prostem ali v zaščitenem prostoru na zemljiščih, vpisanih v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) pri tem kmetijskem gospodarstvu, ki je plačal predpisani prispevek za pridelavo GSR v skladu s 23. členom tega zakona in ga je ministrstvo vpisalo v register pridelovalcev GSR v skladu s tem zakonom.

Na zemljiščih, vpisanih v RKG, ki ležijo na območjih, varovanih ali zavarovanih na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, se GSR pridelujejo tako, da ta pridelava ne vpliva negativno na varstvene cilje, ki so za ta območja določeni s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Pridelovalec GSR mora biti strokovno usposobljen za ravnanje z GSR in mora izpolnjevati obveznosti pridelovalca GSR iz 9. oziroma 13. člena zakona.

Šteje se, da je pridelovalec GSR strokovno usposobljen za ravnanje z GSR, če ima sam veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti iz 16. člena tega zakona ali če zagotovi fizično osebo, ki ima veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti iz 16. člena tega zakona in je na kmetijskem gospodarstvu pridelovalca GSR odgovorna za pridelavo GSR.

Republika Slovenija daje poroštvo za obveznosti Slovenske odškodninske družbe, d.d., iz naslova kreditov, najetih za financiranje obveznosti Slovenske odškodninske družbe, d.d., v letu 2009.

Poroštvo daje Republika Slovenija za kredite do skupne višine glavnic v znesku do 180.000.000 eurov s pripadajočimi obrestmi in stroški kreditov in sicer pod naslednjimi pogoji:

• krediti se lahko najemajo v več delih,
• višina obrestne mere in stroški kreditov morajo biti primerljivi z višino obrestne mere in stroški primerljivih kreditov z državnim poroštvom,
• rok odplačila posameznega kredita je največ sedem let od dneva prvega črpanja tega kredita,
• krediti se lahko sklepajo na krajši rok in se lahko podaljšujejo v okviru sedemletnega roka.

Pravilnik določa kazalce in merila za ocenjevanje znanstvene in strokovne uspešnosti izvajalcev raziskovanja, ki so (so)financirani s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Namen pravilnika je zagotoviti integralen okvir za presojo znanstvene in strokovne uspešnosti, ki temelji na najvišjih in mednarodno primerljivih standardih, upoštevajoč naslednje parametre:

• posebnosti posameznih ved, njihovo kulturo objavljanja in citiranja ter različno stopnjo vpetosti v mednarodni oziroma nacionalni znanstveni prostor;
• razločevanje med temeljnimi in aplikativnimi (razvojnimi) raziskovalnimi projekti, kar se odraža v specifičnosti in prilagojenosti zahtev in meril, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci;
• upoštevanje raziskovalne uspešnosti, kar pomeni, da poleg kvantitativnega ocenjevanja na podlagi bibliometričnih kazalcev vključimo tudi vrednotenje raziskovalne uspešnosti v smislu recenzentske presoje predloga in vrednotenje petih najpomembnejših dosežkov prijavitelja.