Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Spoštovani bralci TFL Glasnika, pred vami je zadnja letošnja predpočitniška številka TFL Glasnika. Želimo vam prijeten poletni oddih in se od vas poslavljamo do 25. avgusta 2009, ko bomo ponovno z vami.

Kot smo obljubili v prejšnji številki TFL Glasnika, bomo danes napisali nekaj o ločenem vodenju evidenc različnih dejavnosti, skladno z določili Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD). Poudarjamo, da se obveznost ločenega evidentiranja po ZPFOLERD nanaša na vsa tista podjetja, kjer je večinska lastnica država in gre za izvajalce s pravico ali pooblastilom.

Tema tedna: Evidentiranje finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti

Ločene evidence za opravljanje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, (Uradni list RS št. 53/2007 do 65/2008) (v nadaljevanju ZPFOLERD), morajo voditi izvajalci s pravico ali pooblastilom.
Takšni izvajalci so:

• vsa podjetja, ki razpolagajo s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki so jim jih organi oblasti dodelili v skladu s prvim odstavkom 86. člena Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti,
• vsa podjetja, ki so jih organi oblasti pooblastili za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu s prvim odstavkom 86. člena Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti in za opravljanje svoje dejavnosti prejemajo javna sredstva v kateri koli obliki in poleg te dejavnosti opravljajo še druge dejavnosti.

Izvajalci s pravico ali pooblastilom, ki opravljajo različne dejavnosti, morajo zagotavljati preglednost svoje finančne in organizacijske strukture na način, da vodijo ločene evidence za posamezno dejavnost. Javnih sredstev, ki jih prejmejo kot nadomestilo za pokrivanje stroškov za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ne smejo uporabiti za financiranje drugih dejavnosti.

Izvajalci s pravico ali pooblastilom morajo voditi svoje poslovne knjige tako, da:

• zagotovijo ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo na podlagi dodeljenih izključnih ali posebnih pravic oziroma pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena,
• dosledno razporedijo odhodke in prihodke na dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti, na osnovi objektivno določenih sodil, ki temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva in se dosledno uporabljajo iz obdobja v obdobje,
• sodila za razporejanje odhodkov in prihodkov morajo biti jasno določena v internih pravilih družbe ter razložena v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Ne glede na določila v računovodskih standardih in drugih predpisih, ki urejajo računovodstvo, morajo izvajalci s posebno pravico ali pooblastilom (v nadaljevanju izvajalci) skladno z določili 2. točke 8. člena ZPFOLERD pri ločenem spremljanju različnih dejavnosti upoštevati še naslednje:

• ločeno morajo izkazovati opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti splošnega pomena,
• če izvajalec uporablja ista opredmetena osnovna sredstva za opravljanje različnih dejavnosti, mora v posebnih razkritjih k računovodskim izkazom obrazložiti sodila, po katerih osnovna sredstva razporeja na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti ter deleže sredstev, namenjene opravljanju dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti,
• če izvajalec proizvaja proizvode, mora ločeno voditi zaloge, ki jih ustvari pri opravljanju dejavnosti splošnega pomena in jih izkazovati posebej,
• namensko dodeljena sredstva za dejavnosti splošnega pomena, ki so namenjena povečanju vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, povečujejo dolgoročno odložene prihodke, razen, če je izvajalec oseba, za katero velja zakon, ki ureja računovodstvo in sme povečati obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje,
• izvajalec mora za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti oblikovati poslovno izidna mesta, na katerih ločeno ugotavlja prihodke ter na njih nastale in njim prisojene stroške,
• izvajalec mora ugotavljati dobiček ali izgubo posebej za dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti,
• posebej je potrebno izkazovati učinke prevrednotenja sredstev in obveznosti do njihovih virov ter stroškov za dejavnost splošnega pomena in za druge dejavnosti,
• za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev mora izvajalec uporabljati model nabavne vrednosti, pri čemer morajo pravne osebe po ZR upoštevati posebnosti, določene zanje s predpisi, ki urejajo računovodstvo,
• izvajalec mora razčleniti čiste prihodke od prodaje na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti; enako mora členiti tudi prihodke od obresti,
• prejeta javna sredstva mora izvajalec izkazovati ločeno po dejavnostih splošnega pomena in po drugih dejavnostih,
• izvajalec mora v pojasnilih k računovodskim izkazom razčleniti stroške po funkcionalnih skupinah iz računovodskih standardov na stroške opravljanja dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti, pri čemer morajo pravne osebe po ZR upoštevati posebnosti, določene zanje s predpisi, ki urejajo računovodstvo.

Letno poročilo izvajalca s pravico ali pooblastilom mora poleg pojasnil, določenih z računovodskimi standardi ali drugimi predpisi, ki urejajo računovodstvo, ostalih določil ZPFOLERD, vsebovati še:

• pregled porabe po prejetih javnih sredstvih po namenu,
• prikaz poslovnega izida izvajalca razdeljenega na dela, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti,
• prikaz sodil, v skladu s katerimi so na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki,
• podbilanci stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti,
• pregled opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo neposredno za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti na datum bilance stanja,
• izkaz poslovnega izida razdeljen na izkaz poslovnega izida dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti.

Objektivnost sodil, ki služijo razporedu prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov skladno s 3. točko 8. člena ZPFOLERD preverja revizor.
Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo je na 30. redni seji, dne 14.10.2008 sprejel, Strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem pa je na podlagi 1. odstavka 32. člena Zakona o revidiranju, (Uradni list RS, št. 65/2008) na 2. seji dne 19.3.2009 dal soglasje za Stališče 10 – Revizorjevo poročanje o objektivni opravičenosti sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov, (Uradni list RS, št. 25/2009), ki določa vsebino in obliko revizorjevega poročila o opravljeni reviziji.
Revizorjevo poročilo temelji na Stališču 10 in na podlagi Mednarodnega standarda sorodnih storitev 4400 (Posli opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami).

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Vpisovanje podatkov o obrestih v obrazec DDV-O: V polje 15 obrazca DDV-O se vpisujejo samo oproščene finančne storitve, ki jih opravi davčni zavezanec na ozemlju Slovenije. Finančne storitve, pri katerih je kraj opravljanja storitev zunaj Slovenije, se ne vpisujejo v obrazec DDV-O. V Prilogi X je poleg obrazca DDV-O tudi Navodilo za izpolnjevanje obrazca DDV-O, ki je na podlagi določbe osmega odstavka 156. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) njegov sestavni del. Za izpolnjevanje polja 15 obrazca DDV-O je v navodilu zapisano, da se v to polje vpisuje vrednost oproščenih dobav blaga in storitev brez pravice do odbitka DDV. V pojasnilu DURS, št. 4230-55/2008-3, z dne 7. 3. 2008, je dodatno pojasnjeno, da se v polje 15 obrazca DDV-O vpiše podatek o prejetih obrestih od plačnika iz Slovenije ali osebe iz druge države članice EU, ki ni davčni zavezanec. Enako kot za obresti, velja ta obrazložitev tudi za ostale finančne storitve. Predmet obdavčitve z DDV in posledično predmet vpisa v obrazec DDV-O v Sloveniji je na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. Kraj opravljanja finančnih storitev za naročnika s sedežem zunaj Skupnosti ali za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici je kraj, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.
	2. Prodaja slike in opravljanje dejavnosti po ZDDV-1: Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) v 5. členu določa, da je davčni zavezanec po 5. členu ZDDV-1 vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Namen splošne določbe je iz pojma »davčni zavezanec« izločiti osebe, ki sicer priložnostno opravijo promet blaga ali storitev, ki bi se lahko štel za obdavčljiv promet v smislu DDV in ni del trajne, ponavljajoče dejavnosti. Določba prvega in drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 je povzeta in usklajena s prvim odstavkom 9. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, pri čemer pa navedena predpisa ne navajata kriterijev za ločevanje med trajno dejavnostjo in občasnim, priložnostnim prometom blaga ali storitev. Določba prvega odstavka 12. člena Direktiva Sveta 2006/112/ES daje državam članicam možnost, da lahko za davčnega zavezanca štejejo tudi osebo, ki občasno opravi transakcijo v zvezi z zgoraj navedenimi dejavnostmi. Navedena opcija ni prenesena v naš ZDDV-1, kar pomeni, da se v skladu z našo zakonodajo pri presoji, ali se določeno osebo lahko obravnava kot davčnega zavezanca, ne moremo sklicevati na kriterij »občasnosti«. Iz navedenega izhaja, da osebe, ki opravlja dejavnost le občasno, na podlagi določb ZDDV-1 ne moremo šteti za davčnega zavezanca.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Prevrednotovanje zalog: Slovenski računovodski standardi (SRS 2006) (Uradni list RS, št 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS), konkretneje SRS 4.19 opredeljuje prevrednotenje zalog kot spremembo njihove knjigovodske vrednosti, katera se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. V SRS 4.20 je določeno, da se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Zaradi okrepitve se ne prevrednotujejo. Vrednost zalog ni v celoti nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene znižajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povečajo ocenjeni stroški dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo čisto iztržljivo vrednost, jo je treba odpisati do čiste iztržljive vrednosti. Vrednost zalog je treba odpisati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk zalog posebej. Čista iztržljiva vrednost zalog, potrebnih za izpolnitev sklenjenih prodajnih pogodb, mora biti izračunana na podlagi pogodbenih cen. Če so prodajne pogodbe sklenjene za število proizvodov, ki je manjše od števila proizvodov v zalogi, jo je treba izračunati na podlagi splošno veljavnih tržnih cen. Vrednosti normalnih zalog materiala, ki naj bi jih porabili pri proizvajanju, ni treba zmanjšati pod raven izvirne vrednosti, če je mogoče pričakovati, da bo prodajna vrednost dokončanih proizvodov, v katere bodo vstopile, enaka izvirni vrednosti ali večja od nje. Če pa je mogoče pričakovati, da bo izvirna vrednost dokončanih proizvodov večja od čiste iztržljive vrednosti, je treba zmanjšati vrednost zalog materiala na raven čiste iztržljive vrednosti. Zmanjšanje vrednosti zalog surovin, materiala in drobnega inventarja obremenjuje STROŠKE MATERIALA, zmanjšanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, proizvodov in blaga pa ustrezne POSLOVNE ODHODKE.
	2. Plačilna sposobnost podjetja: Plačilno sposobnost podjetja Slovenski poslovno finančni standardi ločijo na: kratkoročno plačilno sposobnost podjetja in dolgoročno plačilno sposobnost podjetja. Kratkoročna plačilna sposobnost podjetja pomeni, da mora biti podjetje sposobno na kratki rok zagotoviti potrebna likvidna sredstva za pravočasno izvedbo plačil. Če so prejemki skupaj z začetnim stanjem denarnih sredstev enaki ali večji od izdatkov za zapadle obveznosti je podjetje kratkoročno plačilno sposobno. Podjetje kratkoročno plačilno sposobnost zagotavlja s kratkoročnim finančnim načrtovanjem. Gre za načrtovanje denarnih tokov (prejemkov in izdatkov). Po ročnosti so finančni načrti lahko: dnevni, tedenski, mesečni, kvartalni, polletni letni (po mesecih). Pri načrtovanju prilivov je potrebno upoštevati primerno stopnjo tveganja, da načrtovani prilivi ne bodo v celoti realizirani. Ker mora podjetje zagotoviti plačilo zapadlih obveznosti, si mora zagotoviti optimalno likvidnostno rezervo. Likvidnostna rezerva je lahko v obliki razpložljivih denarnih sredstev na transakcijskih računih, kratkoročnih depozitov ali depozitov na odpoklic pri poslovni banki ali pa v obliki revolving kreditov. Dolgoročna plačilna sposobnost podjetja je sposobnost, da podjetje poravna vse svoje obveznosti na dolgi rok. Je bistvenega pomena za poslovanje na dolgi rok. Dolgoročno plačilno sposobnost podjetje zagotavlja z ustrezno poslovno politiko tako, da dosega rast finančne moči podjetja in ohranjanje oziroma vzpostavljanje dolgoročnega finančnega ravnotežja. Podjetje za obvladovanje tveganja na področju dolgoročne plačilne sposobnosti uporablja inštrument dolgoročnega finančnega načrtovanja. Tveganje dolgoročne plačilne nesposobnosti podjetje obvladuje z ustrezno rezervo v dolgoročnem financiranju kratkoročnih naložb, z drugimi besedami z zagotavljanjem zadostne višine obratnega kapitala (working capital).
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije – transakcije SN22 - T, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije SN11 – T, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov - DVP, Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti - KRD, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti - BST Rok: 20.6.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec
	Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti - SKV Rok: 30.6.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec
	Priloga A k obrazcu DDV-O, Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje Rok: 30.6.2009, poročanje DURS-u e za pretekli mesec
	Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, Zahtevek za vračilo DDV, Napoved za odmero dohodnine za leto 2008 Rok: 30.6.2009, poročanje DURS-u e za preteklo leto

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 8.6.2009 do 14.6.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 43/2009 in 44/2009)
	Uredba o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 44/2009 z dne 12.6.2009, velja od 13.6.2009 Uredba določa omejitve in prepovedi novega zaposlovanja in dela tujcev po področjih dejavnosti, podjetjih, poklicih in iz določenih regionalnih področij, na podlagi katerih Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ne sme izdajati delovnih dovoljenj. Izdaja novih dovoljenj za delo za sezonsko delo ni dovoljena, razen za sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve lahko neizkoriščeni del kvote, namenjene za sezonska dela, razporedi za katerikoli drug namen, določen v prvem odstavku 3. člena Uredbe o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2009, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela (Uradni list RS, št. 8/09). Ni dovoljena izdaja dovoljenj za delo za zastopnike, tujcem s prebivališčem na območju Republike Kosova, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, razen za zastopanje srednjih in velikih gospodarskih družb. Ni dovoljena izdaja novih dovoljenj za zaposlitev delodajalcem, ki na podlagi že izdanih in veljavnih dovoljenj za zaposlitev v roku štirih mesecev od izdaje dovoljenja za zaposlitev tujca niso prijavili v socialno zavarovanje. Prepoved velja do prijave v socialno zavarovanje vseh tujcev, ki jim je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev pred več kot štirimi meseci. Ni dovoljena izdaja dovoljenj za zaposlitev delodajalcem za poklice iz zabavnega in artističnega programa v nočnih lokalih, za tujce, ki za vstop v Republiko Slovenijo potrebujejo vizum, razen za tujce, ki so državljani držav, ki imajo z Evropsko unijo sklenjen sporazum o vizumskih olajšavah.
	Pravilnik o pogojih, pod katerimi zdravniku ni treba opravljati dežurstva Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 44/2009 z dne 12.6.2009, velja od 27.6.2009 Pravilnik določa pogoje, pod katerimi zdravniku, ki je dopolnil 55 let starosti praviloma ni treba opravljati dežurstva. Zdravnik, ki ne želi opravljati dežurstva mora o tem pisno obvesti delodajalca oziroma izvajalca neprekinjene nujne zdravniške pomoči. Pisno obvestilo mora zdravnik posredovati delodajalcu oziroma izvajalcu neprekinjene nujne zdravniške pomoči najpozneje tri mesece pred dopolnitvijo 55 leta starosti oziroma tri mesece pred dnem, ko želi uveljavljati svojo pravico, da mu ni treba opravljati dežurstva. Ne glede na prejšnje določbe mora zdravnik na zahtevo delodajalca oziroma izvajalca neprekinjene nujne zdravniške pomoči, opravljati dežurstvo v naslednjih primerih: v primeru naravnih ali drugih nesreč, epidemij in v drugih primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi, zaradi česar je prišlo do povečanega obsega dela zdravnikov pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva; če pri delodajalcu oziroma izvajalcu neprekinjene nujne zdravniške pomoči zaradi starostne strukture zdravnikov posameznih specialnosti ni drugih organizacijskih možnosti za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva; zaradi odsotnosti zdravnikov pri delodajalcu oziroma izvajalcu neprekinjene nujne zdravniške pomoči iz bolezenskih ali drugih razlogov; v drugih primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi in ni mogoče drugače organizirati neprekinjenega zdravstvenega varstva, vendar samo, dokler je nujno, da se rešijo življenja in zdravje ljudi.
	Pravilnik o poteku priprav in izvedbi inšpekcije Organizacije za prepoved kemičnega orožja ter nalogah in obveznostih zavezancev in pristojnega organa Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 43/2009 z dne 9.6.2009, velja od 24.6.2009 Pravilnik določa podrobnejši potek priprav in izvedbo inšpekcije Organizacije za prepoved kemičnega orožja, naloge in obveznosti zavezancev ter organa, pristojnega za kemikalije v skladu z zahtevami Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (Uradni list RS – MP, št. 9/97) in Zakona o nadzoru strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje (Uradni list RS, št. 29/06). Inšpekcija je lahko rutinska ali preveritvena. Namen rutinske inšpekcije je pregled skladnosti dejavnosti zavezancev z zahtevami konvencije. Namen preveritvene inšpekcije je, da se na zahtevo države pogodbenice konvencije preveri sum neskladnosti s konvencijo na ozemlju druge države pogodbenice konvencije.
Tedenski izbor zakonodaje
	Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 42/2009 z dne 5.6.2009, velja od 13.6.2009 Sklep določa podrobnejši obseg in vsebino dodatnega revizijskega pregleda in dodatnega revizorjevega poročila glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah. Določbe tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za podružnice bank tretjih držav. Dodatni revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji obsega pregled: (a) obravnave naslednjih tveganj: kreditno tveganje, tržna tveganja, obrestno tveganje, operativno tveganje, likvidnostno tveganje; (b) kapitala, kapitalskih zahtev in ustreznega notranjega kapitala.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec junij, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Subvencije delodajalcem za zaposlovanje in usposabljanje.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.