---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Dopustniški čas se neusmiljeno izteka in TFL Glasnik je, kot smo napovedali v zadnji junijski številki, ponovno z vami, vsak torek z novimi aktualnimi temami.

Danes je pred vami prispevek, ki vsebuje informacije o možnostih za pridobitev subvencije polnega delovnega časa. Zakon, ki omogoča pridobitev tovrstne subvencije, je začel veljati januarja letos, sam zahtevek za subvencijo pa je mogoče vložiti še do konca septembra letošnjega leta.

Tema tedna: Subvencioniranje polnega delovnega časa

V mesecu januarju letošnjega leta je bil sprejet Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ) (Uradni list RS, št. 5/2009) (v nadaljevanju ZDSPDČ), kot eden izmed prvih ukrepov vlade za ublažitev recesije.

ZDSPDČ za ohranitev delovnih mest ureja delno subvencioniranje polnega delovnega časa s sofinanciranjem plač za polni delovni čas. Skrajni rok za oddajo te vloge je 30. september 2009, zato torej vsi, ki izpolnjujejo pogoje, še vedno lahko oddajo zahtevek Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Za subvencijo lahko zaprosijo:

• delodajalci – pravne osebe, ki imajo status gospodarske družbe,
• delodajalci – fizične osebe, za svoje delavce, če imajo zaposlene delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.

Samostojni podjetnik zase ne more uveljavljati subvencije, ker je po pravnoorganizacijski obliki fizična oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost in ni v delovnem razmerju.

Subvencija se delodajalcu zagotovi, če skladno s 142. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), (Uradni list RS, št. 42/2002 do 45/2008) ( v nadaljevanju ZDR), kot polni delovni čas določi 36 urni delavnik na teden. Skrajšani, 36 urni polni delovni čas , se lahko določi s posebnim zakonom ali s kolektivnimi pogodbami. Ker v ZDR ni določen nivo kolektivnega dogovarjanja na ravni dejavnosti, je mogoče krajši polni delovni čas dogovoriti tudi s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata.

Delodajalec, ki je ustrezno sprejel znižani polni delovni čas, lahko z reprezentativnim sindikatom sklene dogovor o zagotavljanju dela za krajši delovni čas od znižanega polnega delovnega časa, vendar ne manj kot 32 ur na teden.

Možne subvencije so torej v višini:

• 60 EUR na delavca na mesec ob zagotavljanju dela za 36 ur na teden,
• 75 EUR na delavca na mesec ob zagotavljanju dela za 35 ur na teden,
• 90 EUR na delavca na mesec ob zagotavljanju dela za 34 ur na teden,
• 105 EUR na delavca na mesec ob zagotavljanju dela za 33 ur na teden in
• 120 EUR na delavca na mesec ob zagotavljanju dela za 32 ur na teden.

Za dodelitev subvencije mora delodajalec vložiti zahtevek za dodelitev subvencije (praviloma elektronsko, preko eStoritev) na Zavod RS za zaposlovanje. Subvencija se dodeli na osnovi pozitivne odločitve o zahtevku in sklenjene pogodbe. Delodajalec lahko vloži največ dva zahtevka:

• prvega za subvencioniranje plač delavcem, ki jim je zagotovljen znižan polni delovni čas – 36 ur na teden. Subvencijo v višini 60 EUR na mesec na delavca lahko dobiva največ šest mesecev in
• drugega, kadar se z reprezentativnimi sindikati dogovori, da bo delavcem zagotovil krajši delovni čas od znižanega polnega delovnega časa 36 ur na teden. Dodatno subvencijo delodajalec lahko dobi za delavce, za katere je uveljavil subvencijo po prvem zahtevku. Dodatno subvencijo lahko takšen delodajalec dobi do izteka roka za prejemanje subvencije po pogodbi iz prvega zahtevka. Za dodelitev dodatne subvencije se, na osnovi pozitivne odločitve, sklene aneks k pogodbi.

Zavod RS za zaposlovanje odloči o zahtevku s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, predvidoma v roku 15 dni, vendar najkasneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Delodajalcu se subvencija, skladno s 3. členom ZDSPDČ dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo.

Delodajalec, ki prejema subvencijo, ne sme odpuščati delavcev iz poslovnih razlogov in za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne sme odrejati nadurnega dela delavcem in ne sme izplačevati nagrad organom vodenja in nadzora.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Uvrstitev na seznam upravičencev do donacij: Skladno s 142. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06,10/08, 78/08, 125/08 in 20/09; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) lahko rezident zahteva, da se do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošnih koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Skladno z drugim odstavkom istega člena se za splošne koristne namene po tem členu štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne štejejo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava. V skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZDoh-2 vlada določi podrobnejši način izvajanja prvega odstavka tega člena in objavlja seznam upravičencev do donacij po tem členu. Subjektom, ki bodo 31. decembra 2009 izpolnjevali pogoje za upravičence do donacij iz 142. člena ZDoh-2, za uvrstitev na seznam upravičencev do donacij za leto 2010 ni potrebno narediti ničesar, saj bodo podatke o vseh subjektih, ki bodo izpolnjevali pogoje za upravičence, ob pripravi seznama avtomatično zagotovila pristojna ministrstva oziroma vladna služba. Subjekti, ki pa bi si želeli izpolniti pogoje za upravičence do donacij (npr. pridobiti status društva v javnem interesu) naj se obrnejo na ministrstvo oziroma vladno službo, pristojno za področje, na katerem delujejo.
	2. Identifikacija za namene DDV (prejete subvencije): V skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) se obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ne nanaša na davčnega zavezanca iz prvega odstavka 94. člena tega zakona, ki utemeljeno pričakuje, da v obdobju 12 mesecev ne bo dosegel oziroma presegel prometa v znesku 25.000 eurov in davčnega zavezanca iz drugega odstavka 94. člena tega zakona. V skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel 25.000 eurov obdavčljivega prometa. Sedmi odstavek 94. člena ZDDV-1 določa, da obdavčljivi promet iz prvega odstavka tega člena obsega naslednje zneske, brez DDV: znesek obdavčenih dobav blaga in storitev; znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona; znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije. Program Zaposli me je javni razpis za spodbujanje težje zaposljivih brezposelnih oseb. Subvencija se izplača delodajalcem, ki so izbrani na javnem razpisu, v enkratnem znesku, po zaposlitvi brezposelne osebe iz ciljne skupine razpisa za polni delovni čas. Iz navedenega pojasnila izhaja, da subvencije, ki niso neposredno povezane s ceno blaga ali storitve, ne le da niso del davčne osnove, ampak predstavljajo neobdavčljiv promet, saj se take subvencije razumejo kot prejemki, ki jih ni mogoče šteti za plačilo opravljene dobave blaga ali storitev. Tako tudi subvencija, prejeta od Zavoda za zaposlovanje v programu Zaposli me, predstavlja neobdavčljiv promet.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Vloga notranjega revizorja v podjetju: Notranji revizor je samostojni strokovnjak, ki v skladu z usmeritvami poslovodstva, ugotavlja in prepoznava poslovne slabosti in pomanjkljivosti ter poslovodstvu predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Naloge notranjega revizorja so predvsem: vzpostavitev, spremljanje in vrednotenje notranjih kontrol, nadziranje vseh elementov poslovanja, spremljanje in obvladovanje tveganj, pravočasna izdaja zanesljivih in ustreznih informacij v poročilih za poslovodstvo, spoštovanje standardov notranjega revidiranja. Z notranjimi kontrolami razumemo ustrezna pravila in mehanizme, ki so sestavni del upravljanja in vodenja gospodarskih družb ter zajemajo pravila: finančnega informiranja in poročanja, delovanja v skladu z internimi predpisi, delovanja v skladu z zakonodajo. Notranji revizor mora spremljati delovanje zaposlenih v njihovem delovnem okolju, pregledovati dokaze o izvedenih notranjih kontrolah in ponavljati postopke v skladu z načrtom preskušanja podatkov, ki je povezano z analizo tveganj in metodami vzorčenja.
	2. Benchmarking ali primerjalna presoja: Primerjalna presoja ali angleško benchmarking je primerjava podjetja z ostalimi akterji na trgu s ciljem, da ugotovi, kako rešujejo poslovne probleme drugi, in kritično uporabi njihove rešitve in izkušnje. Tako gre za nenehen, dolgoročen, sistematičen in analitičen proces primerjanja vseh značilnosti (ekonomskih, organizacijskih, kadrovskih, kapitalskih in drugih) podjetij, institucij, proizvodov in storitev v domačih in mednarodnih okoljih podjetja. Na ta način skuša podjetje ugotoviti in razumeti tržne pogoje in druge procese za pripravo in izpeljavo sprememb, za neprestane izboljšave in zastavljanje realnih ciljev. Predmet primerjalne presoje so lahko opredmetena in neopredmetena sredstva ter postopki, tržni prijemi in podobno. Uporabnost primerjalne presoje pa je očitna tako za operativni kontroling (interne primerjave znotraj podjetja) kot tudi za strateški kontroling (eksterne primerjave v najširšem okolju). Cilj primerjave je učinkovito vpletanje spoznanj drugih tržnih subjektov v lastnem poslovnem procesu. Poudarek ni na tistem, kar ustvari druga organizacija, ampak predvsem na načinu, kako se določen proizvod ali storitev proizvede, trži in servisira. Da bi to izvedeli, je potrebno vzpostaviti tesno povezavo z drugo (boljšo) organizacijo, kar daje benchmarkingu značaj mehkejšega postopka zbiranja informacij, kot je klasična tržna raziskava in podobno. Najpogosteje si podjetja prizadevajo pridobiti podatke o izdelkih, delovnih procesih, podpornih sistemih, poslovnih rezultatih, strategijah itd.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti - SKV, Rok: 31.8.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec Priloga A k obrazcu DDV-O, Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje Rok: 31.8.2009, poročanje DURS-u e za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 17.8.2009 do 21.8.2009 je izšla naslednja številka Uradnega lista: 66/2009)
	Pravilnik o registru kulturne dediščine Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 66/2009 z dne 21.8.2009, velja od 5.9.2009 Pravilnik določa podrobno vsebino in način vodenja registra kulturne dediščine, prikaza vrednotenja dediščine v prostoru ter minimalno vsebino in način dokumentiranja dediščine. Pravilnik določa tudi skupna merila in zahteve za prikaz enotnega javnega digitalnega gradiva o dediščini, vključno s knjižničnim in arhivskim gradivom, ki jih morajo upoštevati izvajalci registriranja in dokumentiranja dediščine. Pravilnik ne velja za registriranje ter dokumentiranje arhivskega in knjižničnega gradiva, ki se po strokovnih merilih in mednarodnih priporočilih šteje za arhivsko in knjižno dediščino. Registriranje in dokumentiranje arhivskega in knjižničnega gradiva se izvaja v skladu s posebnim zakonom in izvršilnimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Register sestavljajo trije medsebojno povezani deli: register nepremične dediščine, register premične dediščine in register žive dediščine.
	Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 65/2009 z dne 14.8.2009, velja od 15.8.2009 Shema šolskega sadja pomeni sistem razdeljevanja sadja v šolah v obliki finančne pomoči Evropske skupnosti in Republike Slovenije pri spodbujanju porabe svežega sadja in zelenjave v prehrani učencev v osnovnih šolah. Shema vključuje: pomoč šolam za dobavo svežega sadja in zelenjave za takojšnjo uporabo, spremljajoče izobraževalne in promocijske aktivnosti glede vloge sadja in zelenjave pri zdravem načinu prehranjevanja, obveščanje javnosti (plakat), spremljanje in vrednotenje učinkov sheme. Šole morajo vsako leto pred vključitvijo v shemo, ki traja v obdobju od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto, na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja do 1. decembra v letu pred letom, v katerem se obdobje sheme začne, vložiti vlogo. Razdeljevanje svežega sadja in zelenjave v okviru sheme se izvaja poleg redne šolske prehrane. Šola mora zagotoviti najmanj dvajset obrokov svežega sadja oziroma zelenjave na učenca na obdobje sheme. Največja vrednost pomoči znaša na učenca v obdobju sheme 6 eurov.
Tedenski izbor zakonodaje
	Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO) Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 59/2009 z dne 30.7.2009, velja od 31.7.2009 Zakon ureja jamstva Republike Slovenije bankam in hranilnicam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, za zadolževanje fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu. Jamstva so namenjena omilitvi posledic gospodarske in finančne krize, ki so nastale za nekatere skupine fizičnih oseb. Republika Slovenija izdaja jamstva najdlje do 31. decembra 2010. Jamstva, izdana po tem zakonu, se ne vštevajo v kvoto poroštev iz vsakoletnega zakona, ki ureja izvrševanje proračuna. Republika Slovenija pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana, da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom, na podlagi poročil bank.
	Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 65/2009 z dne 14.8.2009, velja od 15.8.2009 Uredba določa podrobnejšo opredelitev meril, pogojev in postopka za izdajo jamstev, ki jih določa Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (Uradni list RS, št. 59/09), podrobnejše pogoje kreditov, za katere se izdajo jamstva, način in roke plačila nadomestila za pripravo, poročanje in vodenje jamstva, obseg in način izvajanja pooblastila SID – Slovenski izvozni in razvojni banki, d.d., Ljubljana, nadzor in način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance, medsebojna razmerja med Republiko Slovenijo, SID banko in bankami, ki so prejemnice jamstev. Jamstva se lahko izdajajo za kredite, za katere v času objave avkcije še ni bila sklenjena kreditna pogodba. Banke lahko pridobijo jamstvene kvote na podlagi konkurenčnosti njihove ponudbe na avkciji in pod pogoji, ki so določeni v Zakonu, tej uredbi in povabilu bankam k oddaji ponudb za dodelitev jamstvenih kvot.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec avgust, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Subvencije delodajalcem za zaposlovanje in usposabljanje.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.