TFL Glasnik št. 26/2009: Zakon o delnem povračilu nadomestila plače

Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije

Številka 26, letnik IV, 8. september 2009

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V prejšnjem TFL Glasniku smo napisali nekaj o pravicah do delnega povračila nadomestila plače in načinu pridobitve te pravice. V današnji številki bomo napisali še nekaj o višini nadomestil iz ZDPNP, pravicah in obveznostih delavcev ter obveznostih delodajalca.

Tema tedna: Zakon o delnem povračilu nadomestila plače

Konec maja letošnjega leta je Državni zbor RS z namenom ohranjanja delovnih mest in blažitve učinkov svetovne gospodarske krize sprejel Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (ZDPNP) (Uradni list RS, št. 42/2009) (v nadaljevanju ZDPNP). ZDPNP ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavkam oziroma delavcem, ki jim delodajalci začasno ne morejo zagotavljati dela, ter povračilo stroškov njihovega usposabljanja.

Pravice in obveznosti delavca, ki je napoten na začasno čakanje na delo in njegov delodajalec zanj prejema delno povračilo izplačanega nadomestila plače, so skladno z ZDPNP sledeče:

da prejme nadomestilo plače v višini 85% osnove za nadomestilo, ki je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) (Uradni list RS, št. 42/2002 do 45/2008), za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca,
da se usposablja 20% časa na začasnem čakanju na delo,
da prejme povračilo stroškov prevoza in prehrane v zvezi z obveznostjo usposabljanja pod pogoji in v višini, kot veljajo v zvezi z delom,
da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

Osnova za izračun nadomestila ne sme biti nižja od minimalne plače in ne višja od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal. V primeru, da je delodajalec uvedel skrajšan delovni čas je osnova za izračun nadomestila povprečna plača zadnjih treh mesecev pred uvedbo skrajšanega delovnega časa.
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo, v dogovoru z delodajalcem, pravico do izrabe letnega dopusta. Za čas koriščenja letnega dopusta je upravičen do nadomestila plače v višini, določeni z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR).

V primeru, da delavec med začasnim čakanjem na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o pokojninsko invalidskem zavarovanju ali predpisov o zdravstvenem zavarovanju oziroma starševskem varstvu in posledično do ustreznega nadomestila ali plačila prispevkov, se izplačilo zaradi začasnega čakanja na delo v tem času ne izplačuje.

Delno nadomestilo plač se delodajalcu izplačuje mesečno, do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za delavce, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo. Delodajalcu pripada delno povračilo nadomestila plač za dejansko mesečno obveznost v urah, ki bi jo delavci opravili, če jim ne bi bilo odrejeno začasno čakanje na delo. Prav tako je delodajalec upravičen do delnega nadomestila povračila plač za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Višina delnega nadomestila znaša:

50% osnove za nadomestilo plače, ki pripada delavcu na začasnem čakanju na delo skladno z določili 6. člena ZDPNP,
50% razlike do minimalne plače, če bi bilo nadomestilo nižje od minimalne plače ter
povračilo stroškov usposabljanja delavcev do 500 €.

ZDPNP nalaga obveznosti tudi delodajalcem.

Delodajalec:

mora redno izplačevati nadomestila plač in poravnati prispevke za socialno varnost,
ne sme v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plač začeti postopka odpovedi o zaposlitvi oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov in odrejati nadurnega dela v kolikor bi tako delo lahko opravil delavec, ki je na začasnem čakanju na delo,
ne sme v letu, ko prejema nadomestilo izplačati nagrad organom vodenja in nadzora,
mora organizirati usposabljanje delavcev na začasnem čakanju na delo.

V primeru, da delodajalec, ki je prejemal delno povračilo nadomestila plač, začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, mora prejeta sredstva v celoti vrniti. Postopka likvidacije ne sme začeti v obdobju prejemanja sredstev in še enako obdobje po prejemanju sredstev.

Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Dobava blaga na daljavo: Tako se po splošnem pravilu za kraj dobave, kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju. Vendar, če se odpošiljanje ali prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi, se šteje, da sta kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršne nadaljnje dobave v državi članici uvoza blaga. Z odstopanjem od splošnega pravila pa se za kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni namembna država članica, šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV, ali za katerokoli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;
dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.

Odstopanje od splošnega pravila pa se ne uporablja za dobave blaga, ki je v celoti odposlano ali odpeljano v isto državo članico, ki je država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

dobavljeno blago niso trošarinski izdelki,
skupna vrednost teh dobav, brez DDV, opravljenih pod pogoji iz točke 1. in 2., v državo članico v enem koledarskem letu ne presega zneska, ki ga določi ta država članica,
skupna vrednost teh dobav, brez DDV, v tej državi članici tudi v predhodnem koledarskem letu ni presegla predpisanega zneska.

Direktiva 2006/112/ES tako določa, da lahko država članica, na ozemlju katere se nahaja blago v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz pridobitelju, omeji prag na 35.000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti, kadar se ta članica boji, da bi prag 100.000 EUR lahko povzročil resna izkrivljanja konkurence. V skladu s to določbo je Slovenija določila prag v višini 35.000 EUR. Navedeno pomeni, da se mora davčni zavezanec, ki dobavlja blago na daljavo končnim potrošnikom v eno izmed držav članic EU ter preseže mejni znesek, predpisan v tej državi članici EU, identificirati za namene DDV v tej državi članici EU. Na izdanem računu, s katerim je presegel mejni znesek, mora tako obračunati DDV v skladu z zakonodajo države članice EU, na ozemlju katere je s takšnimi dobavami presegel mejni znesek.

2. Knjigovodstvo: Davčni zavezanec lahko izdaja in hrani poslovne listine v elektronski obliki v kolikor v celotnem obdobju hrambe zagotovi pristnost izvora, celovitost hranjenih poslovnih listin in njihovo čitljivost ter je hkrati zagotovljen nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. Po določbah 52. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) je plačila DDV oproščena dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti prodajalec ali druga oseba za njegov račun. V skladu z 82. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Skupnosti. Če davčni zavezanec pošilja blago iz Skupnosti po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo lahko uporabi:

poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali
drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu oziroma pri hitri pošti.

V primeru, ko je bila carinska deklaracija po elektronski poti vložena v slovenski carinski informacijski sistem, je dokazilo elektronsko sporočilo carinskega urada izvoza iz aplikacije »SI-AES« v xml obliki, ki se pošlje izvozniku oziroma deklarantu. Prvi odstavek 85. člena ZDDV-1 določa, da mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. Nadalje je v 147. členu pravilnika določeno, da so podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev ustrezne listine, kot so: izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, uvozne in izvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna dobava, in vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV. Iz navedenega izhaja, da lahko izdaja in hrani poslovne listine v elektronski obliki, v kolikor v celotnem obdobju hrambe zagotovi pristnost izvora, celovitost hranjenih poslovnih listin in njihovo čitljivost in je hkrati zagotovljen nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Dnevnik: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 22, ki opredeljuje poslovne knjige in ravnanje z njimi, je dnevnik razvid, v katerem se podatki vodijo po časovne zaporedju. Dnevnik je poleg glavne knjige temeljna poslovna knjiga. Od glavne knjige se razlikuje le v tem, da se podatki v njem vodijo po časovnem zaporedju t.j. posamično in sukcesivno. Vse spremembe, ki jih računovodja evidentira, se tako vnašajo v glavno knjigo in dnevnik hkrati. Pri računalniškem knjiženju zagotavlja računalniški program, na podlagi enkratnega vnosa sprememb v računalnik, samodejno vodenje tako dnevnikov, glavnih knjig kot tudi ustreznih pomožnih glavnih knjig. To pa pomeni, da mora biti v vsakem času zagotovljeno ujemanje seštevkov iz dnevnika z ustreznimi pripadajočimi konti glavne knjige oziroma istovrstnih razčlenjevalnih kontov z zneski na ustreznem kontu glavne knjige. Računovodstvo mora na koncu leta poslovne knjige zaključiti, pri čemer tehniko zaključevanja opredeli v svojem temeljnem aktu t.j. Pravilniku o računovodstvu. Poslovne knjige morajo biti zaključene tako, da kakršenkoli kasnejši vnos podatkov oziroma sprememba vnesenih podatkov ni mogoča.
	2. Dolgoročno dezinvestiranje: Dolgoročno dezinvestiranje je nasprotni proces od dolgoročnega investiranja. Za dolgoročno dezinvestiranje se podjetje odloči, kadar določenih sredstev ne potrebuje več, opusti posamezno dejavnost ali zaradi finančnega prestrukturiranja. Dezinvestiranje se lahko izvede kot: neinvestiranje amortizacije, zmanjšanje dolgoročnih upniških naložb, zmanjševanje dolgoročnih lastniških naložb, prodaja neopredmetenih sredstev, odprodaja osnovnih sredstev in zmanjšanje dolgoročnih terjatev iz poslovanja. Dezinvestiranje navedenih kategorij se lahko izvede na različne načine: kot prodaja posameznih sredstev, oddaja v zakup, prodaja ali opustitev programa, prenos dejavnosti na novo ali drugo podjetje, kapitalska vloga v novo ali drugo podjetje v obliki stvarnih vložkov, prenos dela podjetja, razdelitev podjetja itd. Način izvedbe dezinvestiranja je odvisen od razlogov za dezinvestiranje in ciljev, ki jih družba želi doseči. Če želi družba doseči finančno prestrukturiranje podjetja in s tem ugodnejšo dolgoročno plačilno sposobnost, bo sredstva, ki jih ne potrebuje za poslovanje najverjetneje odprodala in tako dobila svež denar. Če družba del dejavnosti želi optimizirati in doseči višji donos je možno, da bo ta del dejavnosti prenesla na drugo podjetje, ki ima bolje organizirano tovrstno dejavnost in zato tudi družba, ki prenaša dejavnost pričakuje večji donos.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) Rok: 10. 9.2009, poročanje DURS-u za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 31.8.2009 do 6.9.2009 je izšla naslednja številka Uradnega lista: 69/2009)
	Pravilnik o vlaganju in reševanju zahtevkov za financiranje predhodnih raziskav arheoloških najdišč iz državnega proračuna, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 69/2009 z dne, 4.9.2009, velja od 5.9.2009 Pravilnik določa način vlaganja in reševanja zahtevkov za financiranje predhodnih raziskav arheoloških najdišč za sprostitev stavbnih zemljišč za gradnjo po tretjem odstavku 34. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/2008 do 123/2008), ki se krijejo iz državnega proračuna. Do financiranja predhodne raziskave arheološkega najdišča za sprostitev stavbnega zemljišča za gradnjo iz državnega proračuna je upravičen investitor, ki namerava graditi stanovanje na stavbnem zemljišču, ki je registrirano arheološko najdišče znotraj naselja, in sicer: fizična oseba, ki gradi stanovanje za lastne potrebe, oseba, ki je investitor gradnje neprofitnih najemnih stanovanj. Upravičena oseba vloži zahtevek za financiranje arheološke raziskave na Ministrstvo za kulturo.
	Poročilo o gibanju plač za junij 2009, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 69/2009 z dne, 4.9.2009 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za junij 2009 je znašala 1429,12 EUR in je bila za 1,0% višja kot za maj 2009. Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za junij 2009 je znašala 924,64 EUR in je bila za 0,8% višja kot za maj 2009. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–junij 2009 je znašala 1415,13 EUR. Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar– junij 2009 je znašala 916,72 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje april 2009–junij 2009 je znašala 1422,56 EUR.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o najmanjšem številu članov posadke na morskih ladjah Republike Slovenije, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 69/2009 z dne, 4.9.2009, velja od 5.9.2009 Pravilnik ureja način določanja najmanjšega števila članov posadke ter izdajo spričevala o najmanjšem številu članov posadke na morskih ladjah. Uporablja za morske ladje, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije, razen za vojaške ladje in jahte. Najmanjše število članov posadke mora omogočiti, da lahko posadka na ladji: med plovbo opravlja stražarjenje v krovni, strojni in radijski službi v skladu s Pravilom VIII/2 Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978, s spremembami (konvencija STCW), ter opravlja normalne varnostne obhode ladje; varno priveže in odveže ladjo; opravlja potrebna opravila za preprečevanje onesnaženja morskega okolja; opravlja potrebna opravila na vseh dostopnih mestih, s katerimi se zmanjša nevarnost požara; nudi zdravstveno pomoč; zagotovi varen prevoz potnikov in tovora med potovanjem; nadzira in vzdržuje strukturno integriteto ladje; deluje v skladu z odobrenim načrtom zaščite ladje; uporablja in vzdržuje vse naprave za vodo-tesnost ladje in ima v pripravljenosti usposobljeno skupino za ravnanje v primeru poškodbe ladje; uporablja vso protipožarno opremo, sredstva za reševanje in opremo za silo, na potovanju vzdržuje vso to opremo, zbere vse osebe na zbirnih mestih in jih izkrca z ladje; varno uporablja in vzdržuje glavne in pomožne stroje, da se premagajo vse predvidljive nevarnosti na potovanju ladje.
	Pravilnik o delovodskih in poslovodskih izpitih, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 68/2009 z dne, 28.8.2009, velja od 29.8.2009 Pravilnik določa pogoje in postopek opravljanja delovodskega oziroma poslovodskega izpita, imenovanje, sestavo in pristojnosti izpitnih odborov, varstvo pravic kandidatov v izpitnem postopku ter dokumentacijo o izpitih. Z izpitom se ugotovi, če kandidat za delovodjo oziroma poslovodjo obvladuje poklicne zmožnosti, spretnosti in veščine, določene s poklicnim standardom za poklice v posamezni dejavnosti. Izpit se opravlja skladno z izpitnim katalogom, ki ga določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na podlagi poklicnega standarda. Z opravljenim izpitom se pridobi srednja strokovna izobrazba in naziv delovodja oziroma poslovodja v proizvodnih oziroma storitvenih dejavnostih.
	Tarifa nadomestil za ponovno uporabo informacij javnega značaja Poslovnega registra Slovenije, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 68/2009 z dne, 28.8.2009, velja od 29.8.2009, uporablja se od 1.9.2009 S tarifo se skladno z Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/2006 do 33/2007), Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 do 117/2006) in Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 do 119/2007) določajo nadomestila za ponovno uporabo informacij javnega značaja Poslovnega registra Slovenije. Vpogledi v javne podatke poslovnega registra na spletnem portalu AJPES in ponovni izpisi obvestil o vpisu v poslovni register so brezplačni. Državni organi in upravljavci javnih zbirk podatkov, ki se povezujejo s poslovnim registrom za namene vodenja svojih zbirk podatkov, prevzemajo ali izmenjujejo podatke iz podatkovne zbirke poslovnega registra v obsegu, vrsti in za namen, ki je določen z zakonom. Podatke pridobivajo brezplačno na podlagi uradnega zaznamka, da se njihov prevzem uredi s posebnim dogovorom. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava so upravičeni do brezplačne uporabe javnih podatkov poslovnega registra za opravljanje javnih nalog v skladu s predpisi.

Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec september, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove poslovanja novega podjetja.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.