Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 29, letnik IV, 29. september 2009

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Konec leta 2008 je odbor za mednarodne računovodske standarde IASB sprejel nekatere pomembne spremembe in dopolnitve mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Ker morajo biti Slovenski računovodski standardi usklajeni z mednarodnimi, je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo pripravil Predlog sprememb Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS). V današnjem TFL Glasniku bomo napisali nekaj o predlaganih spremembah SRS.

Tema tedna: Predlog sprememb Slovenskih računovodskih standardov

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) se sprejemajo ali spreminjajo z uredbo Komisije (ES). Pomembne spremembe MSRP, ki jih mora v svoj pravni red prenesti tudi Slovenija so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, L 320/2008 z dne, 29.11.2008 z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. Seveda je bilo po tem datumu sprejetih še več pojasnil in dopolnitev, ki jih je prav tako potrebno upoštevati.

Skladno s 1. točko 54. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 42/2009), morajo družbe in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti skladno z ZGD-1, slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. To pomeni, da morajo družbe in podjetniki, ki vodijo poslovne knjige skladno z MSRP, spremembe MSRP redno spremljati in jih upoštevati takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije oziroma skladno z določbami o začetku veljavnosti sprememb.

Skladno z 9. točko 54. člena ZGD-1, SRS v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, zato je potrebno SRS ustrezno spremeniti in uskladiti s spremembami MSRP. Spremenjeni SRS bodo podlaga za spremenjeno vodenje poslovnih knjig in pripravo spremenjenih računovodskih poročil tudi za družbe in podjetnike, ki vodijo poslovne knjige skladno s SRS.

Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je že pripravil Predlog sklepa o spremembah SRS in jih dal v javno razpravo, ki traja od 21. julija do 21. oktobra 2009. Spremembe bo po zaključku javne razprave in uskladitvi z morebitnimi predlogi sprejel svet Slovenskega inštituta za revizijo. Soglasje k spremembam morata dati tudi minister za finance in minister za gospodarstvo. Pomembno je, da bodo spremembe za podjetja, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, veljale od 1. januarja 2009, torej že za bilance za leto 2009.

Pomembna sprememba, ki jo prinaša Predlog sklepa o spremembah SRS je nov koncept prikazovanja uspešnosti delovanja podjetja. Prinaša namreč nov računovodski izkaz vseobsegajoči donos. V prvem delu vseobsegajočega donosa so resnično in pošteno prikazane vse sestavine izkazanega poslovnega izida. V drugem delu pa vseobsegajoči donos vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na višino lastniškega kapitala.

Te postavke so:

  • sprememba presežka iz prevrednotenja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev,
  • sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo,
  • dobički in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov v tujini (vplivi sprememb deviznih tečajev),
  • aktuarski dobički in izgube programov z določenimi zaslužki in
  • druge sestavine vseobsegajočega donosa.

Iz vseobsegajočega donosa bo jasno razvidno kakšen bi bil rezultat poslovanja, če bi bili tudi nerealizirani dobički in izgube vključeni v izkaz poslovnega izida (doslej so se tovrstne postavke skrivale v kapitalskih rezervah).

Izkaz vseobsegajočega donosa bodo morali sestavljati samo družbe in podjetniki, zavezani k reviziji. Družbe in podjetniki, ki niso zavezani k reviziji bodo pripravljali izkaz poslovnega izida v enakem obsegu kot doslej.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
1. Neodplačni prenos zemljišča in obračun DDV: Na podlagi 1. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) so predmet DDV dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Nadalje ZDDV-1 v prvem odstavku 7. člena določa, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Iz navedenega izhaja, da neodplačni prenos zemljišča, za katerega občina ni izkoristila pravice do celotnega ali delnega odbitka DDV, ni predmet DDV. Za neodplačni prenos zemljišča, pri katerem je občina izkoristila pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV, pa velja naslednje:
  • Na podlagi 8. točke 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) v 77. členu določa, da se za stavbna zemljišča iz 8. točke 44. člena ZDDV-1 štejejo parcele, na katerih je v skladu s predpisi dopustna gradnja objektov. Tako je neodplačni prenos zemljišča, razen stavbnega zemljišča, pri katerih je občina izkoristila pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV, oproščen plačila DDV.
  • Stavbno zemljišče, na katerem stoji objekt, praviloma ni predmet samostojnega prometa, ampak se prodaja skupaj z objektom, ki stoji na njem in ki je predmet dobave. Za obdavčitev stavbnega zemljišča posledično velja 7. točka 44. člena ZDDV-1, ki določa, da je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka uporabe oziroma prve vselitve. Če je torej preteklo dve leti od prve uporabe stavbnega zemljišča, na katerem je postavljen objekt in je občina izkoristila pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV, je dobava tega stavbnega zemljišča oproščena plačila DDV. V kolikor dve leti še nista pretekli, je ta dobava obdavčena z DDV po splošni 20 % stopnji.
  • V vseh primerih neodplačnega prenosa zemljišča, za katerega je občina izkoristila pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV, in ki je oproščen plačila DDV, je potrebno smiselno upoštevati 70. člen ZDDV-1 v zvezi s prodajo osnovnih sredstev v obdobju popravka.
  • Na podlagi navedenega mora torej občina, ki je izkoristila pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV popraviti znesek odbitka DDV. Pravilnik v 111.a členu določa, da davčni zavezanec, ki mora opraviti odbitek DDV po 70. členu ZDDV-1, izračuna znesek popravka na način iz 111. člena tega pravilnika s tem, da za izračunani skupni znesek popravka v davčnem obdobju prodaje osnovnega sredstva izkaže obveznost za plačilo ali pravico do odbitka DDV.
  • Neodplačni prenos stavbnega zemljišča, na katerem ni postavljenega objekta, pri katerem je občina izkoristila pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV, na podlagi 8. točke 44. člena ZDDV-1 ni oproščena plačila DDV in se obdavči z DDV po splošni 20 % stopnji.
  • Zakon o davku na promet nepremičnin – ZDPN-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v drugem odstavku 3. člena določa, da je promet nepremičnin po tem zakonu vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Ker gre v vašem primeru za neodplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini, se davek na promet nepremičnin ne odmeri.
2. Vračilo DDV v drugi državi članici EU po 1. 1. 2010, če davčni zavezanec opravlja oproščeno in obdavčeno dejavnost: Določbe o vračilu DDV v drugi državi članici EU, ki so navedene v Direktivi Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, 20. 2. 2008, str 23-28) in jih morajo države članice prenesti v nacionalne zakonodaje, sicer v slovenski Zakon o davku na dodano vrednost še niso prenesene, zato mu odgovarjamo z upoštevanjem določb o vračilu DDV na podlagi te direktive. V skladu z določbo 6. člena Direktive Sveta 2008/9/ES mora davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici vračila, in želi uveljavljati pravico do vračila DDV v državi članici vračila, opravljati transakcije, za katere ima pravico do odbitka v državi članici sedeža. Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici vračila, v državi članici, kjer ima sedež, opravlja transakcije, za katere ima pravico do odbitka, pa tudi transakcije, za katere v tej državi članici te pravice nima, mu lahko država članica od zneska, ki je vračljiv v skladu s členom 5, vrne le tisti del DDV, ki v skladu s členom 173 Direktive 2006/112/ES v državi članici sedeža, velja za prvo omenjene transakcije. Navedeno pomeni, da bo lahko davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici upravičen do vračila DDV le za transakcije, za katere ima v Sloveniji pravico do odbitka DDV. Če davčni zavezanec opravlja dejavnost za katero nima pravice do odbitka (»neprava oprostitev«) in dejavnost v zvezi s katero ima pravico do odbitka in za uveljavljanje pravice do odbitka uporablja odbitni delež, bo v državi članici vračila upravičen do vračila DDV le v znesku, ki ustreza odbitnemu deležu, ki ga uporablja za uveljavljanje pravice do odbitka DDV v Sloveniji. Če pa davčni zavezanec vodi ločeno knjigovodstvo, bo v državi članici vračila upravičen do 100 % odbitka DDV v zvezi s transakcijami od katerih ima v celoti pravico do odbitka DDV v Sloveniji. Na podlagi (g) točke drugega odstavka 8. člena Direktive Sveta 112, bo davčni zavezanec v svojem zahtevku za vračilo DDV, predloženem po 1. 1. 2010, po potrebi (če bo v državi članici ugotavljal odbitek DDV na podlagi odbitnega deleža) moral vpisati tudi odbitni delež, izračunan v skladu s členom 6 te direktive in izražen v odstotkih.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
1. Uskupinjenje zalog: Konsolidirani računovodski izkazi so skupek računovodskih izkazov posameznih med seboj povezanih podjetij, kot da bi šlo za eno samo podjetje. To pomeni, da se sestavi skupinska bilanca, kot da bi šlo za eno samo podjetje v skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 24, če je podjetje zavezano za izdelavo konsolidiranega letnega poročila v skladu s 56. členom zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006) (v nadaljevanju ZGD-1). Zaloge v skupinski bilanci zajemajo zaloge v skladu s SRS 4 in sicer zaloge obvladujočega podjetja in odvisnih podjetij ter sorazmerni del zalog skupaj obvladovanih podjetij, ne pa tudi zalog pridruženih podjetij.

Pri uskupinjevanju se zaloge povzemajo iz izvirnih bilanc stanja s tem, da se opravijo določene prilagoditve (glede na naravo prikaza podatka v izvirnih bilancah stanja), in sicer:

  • prevedba v poročevalsko valuto obvladujočega podjetja,
  • izločitev čistega dobička iz njegove vrednosti,
  • prerazporeditev zalog,
  • prevrednotenje v zvezi z uskupinjenjem.

Za potrebe uskupinjevanja se zaloge razvrstijo na:

  • zaloge materiala,
  • zaloge nedokončane proizvodnje,
  • zaloge proizvodov,
  • zaloge trgovskega blaga.

V primeru, da podjetje v skupini kupi zaloge pri drugem podjetju v skupini in pri tem ustvari dobiček, je treba čisti dobiček prodajalca izločiti iz uskupinjene vredosti zalog in za znesek dobička zmanjšati uskupinjene poslovne prihodke in s tem posledično tudi uskupinjeni čisti dobiček.

Pri uskupinjevanju je pomembno, da ima obvladujoča družba, ki izvaja uskupinjenje ali konsolidacijo računovodskih izkazov, vse postopke in izvedbe pobotanja ter stališča družba opredeljene v Konsolidacijskem priročniku, za potrebe zunanjega poročanja pa izdelana vsa razkritja postopkov, ki so bila pri uskupinjenju izvedena, še posebej pa razkritja:

  • presežki in primanjkljaji pri popisu zalog,
  • odpisi vrednosti zalog zaradi sprememb njihove kakovosti in zaradi sprememb njihove vrednosti,
  • knjigovodska vrednost zalog, ki so zastavljene kot jamstvo za obveznosti.
2. Postopek prisilne poravnave: Postopek prisilne poravnave se uvede na predlog poslovodstva družbe (dolžnika), kadar zaradi insolventnosti ne more poravnati obveznosti in presodi, da z ukrepi finančnega prestrukturiranja insolventnosti ne bo mogoče v celoti odpraviti ter obstaja vsaj 50% verjetnost, da bo mogoče izvesti prisilno poravnavo. S finančnega vidika upnika je v postopku prisilne poravnave pomembno, da je potrebno navadne terjatve prijaviti v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave. Če upniki ne prijavijo terjatev, izgubijo glasovalne pravice v postopku prisilne poravnave, obdržijo pa pravico do poplačila svojih terjatev v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo.

Glasovalna pravica posameznega upnika je odvisna od skupnega zneska vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev po stanju ob začetku postopka. Znesek priznane oziroma verjetno izkazane terjatve po katerem se presoja delež glasovalnih pravic, vključuje:

  • glavnico terjatve,
  • kapitaliziran znesek obresti od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti,
  • znesek stroškov sodnega ali drugega postopka pred začetkom postopka insolventnosti.

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo za vse terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave – zapadle in nezapadle. Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave pa ne nastopijo za:

  • zavarovane terjatve,
  • prednostne terjatve,
  • izločitvene pravice in
  • vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

Upniki z zavarovanimi in prednostnimi terjatvami praviloma nimajo glasovalne pravice v postopku prisilne poravnave. Skladno s 164. členom ZFPPIPP se medsebojne terjatve dolžnika in upnika z začetkom postopka prisilne poravnave štejejo za pobotane, ne glede na to, če so zapadle v plačilo ali ne.

Davčno-finančne obveznosti tega tedna

Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti - SKV, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov

Rok: 30. 9.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

Priloga A k obrazcu DDV-O, Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje

Rok: 30. 9.2009, poročanje Davčni upravi za preteklo davčno obdobje

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 21.9.2009 do 27.9.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 73/2009 in 74/2009)
tfl Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, hibridna plačilna institucija ali plačilna institucija z opustitvijo,
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 73/2009 z dne, 21.9.2009, veljati začne 1.11.2009

Sklep določa podrobnejšo vsebino zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija ter dokumentacijo in dokazila, ki mora biti priložena k tej zahtevi.

Določbe sklepa se uporabljajo tudi za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot hibridna plačilna institucija in dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija z opustitvijo razen, če ta sklep za izdajo teh dovoljenj izrecno določa drugače.

tfl Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela,
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 74/2009 z dne, 25.9.2009, velja od 26.9.2009.

Pravilnik določa postopek in nosilce, pristojne za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju javne službe z:

  • novimi javno veljavnimi programi vzgoje in izobraževanja, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika na novo opredeljujejo pravice in obveznosti otrok, učencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih,
  • novimi elementi javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki obstoječe programe s sistemskega oziroma vsebinskega vidika spreminjajo in s tem posegajo v pravice in obveznosti udeležencev izobraževanja, kot jih določajo veljavni dokumenti in
  • novimi rešitvami na izvedbeni ravni in novostmi na področju organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program.

Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela sestavljajo postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije izvajanja novih programov, novih programskih elementov in novosti.

Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela z novimi programskimi elementi ali novostmi lahko poteka poskusno na vzorcu vrtcev, šol ali organizacij za izobraževanje odraslih.

Pravilnik določa tudi postopek in nosilce, pristojne za evalvacijo sistema vzgoje in izobraževanja, ki poteka na podlagi nacionalnih evalvacijskih študij.

Tedenski izbor zakonodaje
tfl Sklep o plačilnih sistemih,
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 73/2009 z dne, 21.9.2009, veljati začne 1.11.2009

Sklep določa podrobnejša pravila glede:

  1. kriterijev za opredelitev pomembnega plačilnega sistema v skladu s 151. členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/2009, ZPlaSS),
  2. zahtev za obvladovanje finančnih, operativnih in drugih tveganj v plačilnem sistemu v skladu s 6. točko drugega odstavka 157. člena ZPlaSS,
  3. vsebine, oblike, načina in rokov za poročanje o delovanju plačilnih sistemov v skladu s petim odstavkom 162. člena ZPlaSS.

Pomemben plačilni sistem iz 151. člena ZPlaSS je plačilni sistem, ki izpolnjuje najmanj enega od naslednjih kriterijev:

  1. Banka Slovenije ga uporablja za izvajanje plačilnih transakcij iz naslova denarne politike Eurosistema;
  2. glede na druge plačilne sisteme, za katere se uporablja slovensko pravo, obdeluje najvišjo skupno vrednost plačilnih transakcij;
  3. uporablja se za poravnavo denarnih terjatev in obveznosti udeležencev poravnalnega sistema za poravnavo poslov s finančnimi instrumenti;
  4. uporablja se za poravnavo denarnih terjatev in obveznosti udeležencev iz naslova udeležbe v drugih plačilnih sistemih;
  5. obdeluje večinoma plačilne transakcije v znesku nad 50.000 EUR;
  6. obdeluje večinoma plačilne transakcije v znesku do 50.000 EUR in pri tem:
    • obdeluje vsaj 25% delež tovrstnih plačil v državi in
    • morebitne motnje v delovanju plačilnega sistema lahko pomembno vplivajo na tekoče izvajanje plačilnih transakcij v državi ali na zmanjšanje zaupanja uporabnikov plačilnih storitev v varnost in učinkovitost izvajanja plačilnih transakcij.
tfl Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe,
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 73/2009 z dne, 21.9.2009, velja od 22.9.2009

Uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, zlasti pa vsebino te gospodarske javne službe in obveznosti javne službe, ki jih ima izvajalec, pravice potnikov pri izvajanju javne službe, financiranje te javne službe, način podelitve koncesije te javne službe in nadzor nad njenim izvajanjem.

Uredba je tudi koncesijski akt za izvajanje javnega linijskega prevoza.

Uredba se ne nanaša na prevoz potnikov v mestnem prometu, razen kolikor ureja razmerje med prevozom potnikov v mestnem prometu in javnim linijskim prevozom.

Koncesija gospodarske javne službe po tej uredbi predstavlja koncesijsko javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006), katerega predmet so storitve.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec september, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove poslovanja novega podjetja.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.