---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V prejšnjem TFL Glasniku smo napisali nekaj o razlogih za spremembo Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) in novem računovodskem izkazu – vseobsegajočem donosu. V današnji številki bomo napisali nekaj o predlogu spremembe SRS 27 – Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poročanje.

Tema tedna: Predlog spremembe SRS 27 – Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje

Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je pripravil Predlog sklepa o spremembah SRS in jih dal v javno razpravo, ki traja od 21. julija do 21. oktobra 2009. Spremembe bo po zaključku javne razprave in po uskladitvi z morebitnimi predlogi sprejel svet Slovenskega inštituta za revizijo, seveda pa morata pred sprejetjem svoje soglasje k spremembam dati minister za finance in minister za gospodarstvo.
Spremembe bodo, za podjetja, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, veljale od 1. januarja 2009. Med predlogi za spremembo je tudi SRS 27 – Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje.

V izkazu gibanja kapitala so predstavljene spremembe vseh sestavin kapitala, vključno z razdelitvijo čistega dobička in poravnavo izgube v obravnavanem obdobju. Standard se opira na Mednarodne računovodske standarde 1, 8, 14 in 34.

SRS 27 predpisuje razčlenjevanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje poročanje. Stolpce, tako kot doslej, sestavljajo različne vrste kapitala:

1. Vpoklicani kapital
   1. Osnovni kapital
   2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
2. Kapitalske rezerve
3. Rezerve iz dobička
   1. Zakonske rezerve
   2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
   3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka)
   4. Statutarne rezerve
   5. Druge rezerve iz dobička
4. Presežek iz prevrednotenja
5. Preneseni čisti poslovni izid
   1. Preneseni čisti dobiček
   2. Prenesena čista izguba
6. Čisti poslovni izid poslovnega leta
   1. Čisti dobiček poslovnega leta
   2. Čista izguba poslovnega leta
7. Skupaj

V tem delu izkaz gibanja kapitala torej ni spremenjen, razen, da je dodan stolpec skupaj.
Spremenjen je v drugi razsežnosti, v vrsticah. Spremembe kapitala niso več razvrščene na premike v kapital, premike v kapitalu in premike iz kapitala, ampak so predstavljene preprosto kot spremembe. V okviru sprememb je vnesena postavka vnos celotnega vseobsegajočega donosa poslovnega leta in izločene postavke vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta, vnos zneska prevrednotenj kapitala in druga povečanja sestavin kapitala. Takšna sprememba je glede na nov izkaz, vseobsegajoči donos, logična.
Drugo razsežnost izkaza gibanja kapitala (vrstice) predstavljajo možni pojavi, ki povzročajo spremembo najmanj ene izmed omenjenih gospodarskih kategorij. Izkaz gibanja kapitala predvideva sledečo členitev:

1. Začetno stanje v obdobju
2. Spremembe
   1. Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
   2. Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala
   3. Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala
   4. Vnos dodatnih vplačil kapitala
   5. Vnos celotnega vseobsegajočega donosa poslovnega leta
   6. Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev
   7. Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta
   8. Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine
   9. Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
   10. Oblikovanje rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala
   11. Zmanjšanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala
   12. Izplačila (obračun) dividend v obliki delnic
   13. Druge prerazporeditve sestavin kapitala
   14. Izplačilo dividend
   15. Vračilo kapitala
   16. Uporaba presežka iz prevrednotenja (za oslabitev sredstev)
   17. Prenos presežka iz prevrednotenja (v poslovne prihodke ali finančne prihodke)
   18. Druga zmanjšanja sestavin kapitala
   19. Odtujitev oziroma umik lastnih delnic in lasnih poslovnih deležev
3. Končno stanje v obdobju

V primeru, da pride do prilagoditev za nazaj zaradi sprememb računovodskih usmeritev ali preračunov za nazaj zaradi popravka napak, se takšni preračuni vključijo v saldo prenesenega čistega poslovnega izida. Preračuni za nazaj niso spremembe lastniškega kapitala, ampak gre za prilagoditve začetnega stanja prenesenega čistega vseobsegajočega donosa. Preračune za nazaj – prilagoditve in popravki napak vsake sestavine kapitala je potrebno razkriti za vsa pretekla obdobja in za začetek obračunskega obdobja.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Uvoz blaga, ki ni v lasti uvoznika in pravica do odbitka DDV: Na podlagi predhodnega usklajevanja stališč in mnenj s Carinsko upravo RS smo prejeli pojasnilo, da je uvoznik pojem, ki ga carinska zakonodaja ne pozna. To pomeni, da je uvoznik lahko vsakdo, ki za uvoženo blago plača carino in druge dajatve, ne glede na to ali je oziroma ni lastnik blaga. Carinska vrednost se določi na podlagi transakcije za prodajo iz tretje države v Skupnost oziroma v primeru, da carinske vrednosti ni mogoče določiti na osnovi transakcijske vrednosti, upoštevaje 30. in 31. člen Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (UL L 302, 19. 10. 1992, vključno z vsemi spremembami; v nadaljevanju: carinski zakonik). Če gre za več zaporednih prodaj preden se blago sprosti v prost promet, se za carinsko vrednost šteje zadnja prodaja pred sprostitvijo blaga v prost promet (147. člen Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11. 10. 1993, vključno z vsemi spremembami)). V tem primeru gre za transakcijsko vrednost prodaje med osebami v Skupnosti. Plačnik carinskih dajatev je deklarant (oseba, navedena v polju 14 carinske deklaracije). Deklarant je lahko vsaka oseba s sedežem v Skupnosti, ki lahko sama ali preko druge osebe (zastopnika) pri pristojnem carinskem organu predloži blago in vloži carinsko deklaracijo. Zastopanje je lahko neposredno ali posredno. Pri neposrednem zastopanju ravna zastopnik v imenu in za račun zastopanega. Pri posrednem zastopanju ravna zastopnik v lastnem imenu. V tem primeru je glede na zgoraj navedeno zastopnik tudi deklarant. V skladu z e) točko prvega odstavka 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09), ima davčni zavezanec pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji v zvezi z uvozom blaga in je to blago uporabil oziroma ga bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Vsak davčni zavezanec, ki je na podlagi carinskega postopka določen kot plačnik carinskih dajatev – deklarant (vključno z DDV), ima torej pravico do odbitka DDV od uvoza blaga, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal v zvezi z uvozom blaga, če se blago uporabi za namene obdavčenih transakcij.
	2. Tanka kapitalizacija: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08) v 32. členu, ki ureja institut t.i. tanke kapitalizacije, določa, da se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, prejetih od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik (v letu 2008 je na podlagi prehodnih določb ZDDPO-2 to šestkratnik) zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v nadaljevanju: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Iz navedenega izhaja, da je dokazovanje potrebno za tista prejeta posojila od delničarja oziroma družbenika, ki presegajo šestkratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca. Glede vprašanja, kaj pomeni sklenitev aneksa h kreditni pogodbi in posledic le-tega, je DURS že v svojem pojasnilu pod št. 42103-22/2006-2 z dne 23. 2. 2006 pojasnil, da sklenitev aneksa h kreditni pogodbi zaradi spremembe pogojev kreditiranja (sprememba obrestne mere, podaljšanje roka za vračilo kredita, ipd.) načeloma ne predstavlja nove kreditne pogodbe. V primeru, da pa gre za kredite, ki se obdobno obnavljajo, pa gre vsakič za nov kreditni posel ne glede na denarni tok. Zato tudi dokazovanje zavezanca, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana, v primeru, da gre pri sklenitvi aneksa (za podaljšanje kredita) za prvotno pogodbo in ne za novo pogodbo, ni potrebno. V zvezi z vprašanjem, če je za potrebe tanke kapitalizacije kot dokaz dovolj dejstvo, da družba na že obstoječe finančne obveznosti (tako do mame kot do drugih finančnih institucij) lahko pridobiva nove vire pri drugih finančnih institucijah in povečuje svoje finančne obveznosti do njih ter če je to sporno, odgovarjamo, da je zakonodajalec dal davčnim zavezancem možnost dokazovanja, ki pa ga podrobneje ni predpisal. V zvezi s tem je DURS že v svojem pojasnilu št. 4200-24/2007 z dne 17. 4. 2007 navedel, da bo način dokazovanja zavezanca, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba, odvisen od dejstev in okoliščin sklenjenega posojilnega posla in bo obravnavan od primera do primera.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Tiha družba: Tiha družba (v nadaljevanju t.d.) je obligacijsko pravno razmerje, ki nastane s sklenitvijo pogodbe med obstoječo osebno ali kapitalsko družbo (nosilcem tihe družbe) in drugim subjektom, ki je lahko fizična ali pravna oseba (tihi družbenik). Na podlagi pogodbe tihi družbenik prispeva denar, sredstva ali storitve in v zamenjavo dobi pravico do udeležbe pri kasnejšem dobičku. V praksi se t.d. ustanavljajo v dveh oblikah glede na položaj tihih družbenikov: običajno ima podoben položaj kot posojilodajalec, ki namesto obresti dobiva delež dobička; redkeje je tihi družbenik bolj podoben družbeniku, saj mu lahko nosilec tihe družbe zagotovi tudi upravljavske pravice. Tiha družba nima nobene posebne firme, v pravnem prometu nastopa s firmo nosilca tihe družbe, vendar je ob firmi lahko dodatek t.d. Tihi družbenik javnosti praviloma ni znan. Če je temu tako, izgubi status tihega družbenika in se ga obravnava kot družbenika v d.n.o. Tihi družbenik ne odgovarja za obveznosti nosilca tihe družbe. Temeljna pravica tihega družbenika je udeležba pri dobičku nosilca tihe družbe. Če v pogodbi ni določeno drugače, se uporablja načelo sorazmerja med vrednostjo sredstev v podjetju nosilca tihe družbe in vrednostjo premoženjskega vložka tihega družbenika v času nastanka t.d. Tihi družbenik sodeluje pri izgubi t.d. do višine vrednosti plačanega vložka. Pri izgubi se vložek tihega družbenika zmanjšuje za sorazmeren delež. V skladu s 158. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, 42/2006 do 33/2007) (v nadaljevanju ZGD-1) nastane tiha družba s pogodbo, na podlagi katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega – t.i. nosilca tihe družbe, pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku. V pravnem prometu nastopa le nosilec družbe in je izključni nosilec vseh pravic in obveznosti iz poslovanja tihe družbe. Vsa pogodbena razmerja so določena s pogodbo med tihim družbenikom in nosilcem tihe družbe, medtem ko za nosilca tihe družbe velja, tako kot za vsakega lastnika katerekoli družbe, da ravna v vseh pravnih poslih s skrbnostjo dobrega gospodarja. Posebnost delovanja tihe družbe je v tem, da mora nosilec tihe družbe na koncu vsakega poslovnega leta izračunati dobiček ali izgubo in tihemu družbeniku izplačati dobiček, ki mu pripada na podlagi njegovega vložka. Tihi družbenik udeležbo v dobičku tudi ne prevzame, kar pa mu ne poveča njegove vložka. Tihi družbenik tudi ni dolžan vrniti prejetega dobička zaradi poznejših izgub. Pri izgubi je tihi družbenik udeležen do zneska vpisanega, četudi še nevplačanega vložka. Dokler je njegov vložek zmanjšan zaradi izgub, se letni dobiček uporablja za kritje izgube, če ni pogodbeno dogovorjeno drugače. Če delež tihega družbenika pri dobičku ali izgubi družbe ni določen, ga v sporu, glede na vložena sredstva in druge okoliščine, določi sodišče. Tihi družbenik ima pravico od nosilca tihe družbe zahtevati prepis letnega poročila in vpogled v poslovne knjige in knjigovodske listine. Če nosilec tihe družbe ne ugodi zahtevam tihega družbenika iz prejšnjega odstavka, lahko sodišče na zahtevo tihega družbenika odloči, naj se mu izroči prepis letnega poročila in predložijo poslovne knjige in knjigovodske listine. Pravice tihega družbenika o vpogledu v letno poročilo in poslovne knjige se tihemu družbeniku ne morejo niti izključiti, niti omejiti. Posebnost tihega družbenika, kakor že ime družbenika pove, je v tem, da ni znan. To pomeni, da ime ali priimek tihega družbenika ne sme biti v firmi nosilca tihe družbe, sicer je tihi družbenik, ki je za to vedel ali bi moral vedeti, odgovoren upnikom za obveznosti nosilca tihe družb.
	2. Obvladovanje obrestnega tveganja: Obrestno tveganje izvira iz možnosti sprememb višine obrestnih mer. Na spremembe obrestnih mer so bolj občutljiva podjetja, ki: so zadolžena in jim tako kratkoročni kot dolgoročni dolgovi predstavljajo velik del pasivne strani bilance stanja, imajo velik del aktivne strani bilance v naložbah v obliki depozitov ali danih posojil. Čeprav sodijo obrestna tveganja med tako imenovana finančna tveganja na katera podjetje nima vpliva, pa se v finančni stroki uporabljajo določeni izvedeni finančni instrumenti, ki omogočajo reguliranje obrestnega tveganja: Dogovor o terminski obrestni meri (Forward rate agreement) je dogovor posojilodajalca in posojilojemalca, s katerim se posojilojemalec dogovori o terminski obrestni meri in s tem zavaruje pred rastjo obrestnih mer, saj je obrestna mera določena v naprej za ves čas najetja posojila. Tak dogovor je zunajbilančni instrument, ki ne zahteva dejanskega najemanja sredstev pri banki. Obrestna zamenjava (Interest rate swap) je dogovor o možnosti zamenjave plačil po fiksni obrestni meri za obveznosti po spremenljivi obrestni meri. To pomeni, da podjetje fiksira stroške financiranja za ves čas trajanja posojila, ne glede ali bodo obrestne mere naraščale. Obrestna zamenjava je po navadi dolgoročni dogovor, sklenjen za obdobje od enega do desetih let in se lahko začne izvajati na katerikoli dan v prihodnosti. Obrestna opcija je pravica podjetja za zavarovanje obrestnih mer z določitvijo najvišje in/ali najnižje možne obrestne mere, ki jo lahko podjetje izkoristi ali pa ne, ne glede na to pa mora plačati premijo. Kupec takšne opcije pa ob sklenitvi posla sam izbere izvršilno obrestno mero.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) Rok: 9.10.2009, poročanje Davčni upravi za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 28.9.2009 do 4.10.2009 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 75/2009, 76/2009 in 77/2009)
	Pravilnik o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 75/2009 z dne, 29.9.2009, velja od 30.9.2009 Pravilnik ureja trajanje pripravništva, način, potek in program usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih, če ni s posebnimi predpisi določeno drugače. Pripravnik je oseba, ki sklene delovno razmerje brez ustreznih delovnih izkušenj v skladu z zakonom in prvič začne opravljati delo, ustrezno stopnji njegove strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Za pripravnika se šteje tudi oseba, ki sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela, če je bila predhodno že zaposlena in še ni končala pripravniške dobe. Pripravniška doba za zasedbo uradniškega delovnega mesta, ki se opravlja v nazivu, za katerega je predpisana univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, traja 10 mesecev, za druga uradniška delovna mesta pa 8 mesecev. Pripravniška doba traja za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, 8 mesecev, za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna in srednja strokovna ter srednja splošna izobrazba, 6 mesecev, za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva srednja poklicna izobrazba, pa 4 mesece.
	V Uradnem listu RS št. 76/2009 z dne, 30.9.2009 je bil objavljen Odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij (OdRRDRO5). Kot referendumsko območje se določi del Mestne občine Koper, ki naj bi se izločil iz Mestne občine Koper v novo občino Ankaran. Kot referendumsko območje se določi del občine Trebnje, ki naj bi se izločil iz občine Trebnje v novo občino Mirna. Kot referendumsko območje se določi del Mestne občine Koper, na katerem naj bi se ustanovila nova mestna občina Koper, določi se del Mestne občine Koper, na katerem naj bi se ustanovila nova občina Dekani ter del Mestne občine Koper, na katerem naj bi se ustanovila nova občina Škofije - Hrvatini. Glasovanje na referendumu bo izvedeno v nedeljo, 8. novembra 2009.
	Odločba o razveljavitvi 4. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 77/2009 z dne, 2.10.2009, velja od 3.10.2009 Odločba razveljavlja 4. člen 4 Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/2003).
	Pobudnik izpodbija 4. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Ta določa vrste objektov v javni rabi, ki morajo biti brez ovir. Meni, da je Pravilnik z določitvijo teh objektov posegel v zakonsko materijo oziroma prekoračil zakonsko pooblastilo. Zakon o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/2002 do 126/2007) naj bi v prvem odstavku 17. člena namreč določal, da morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni po določbah tega zakona, in objekti v javni rabi, ki se rekonstruirajo po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Prav tako naj bi že 2. člen ZGO-1 opredelil, kateri objekti so objekti v javni rabi, zato Pravilnik tega vprašanja ne bi smel urediti drugače. Člen 20 ZGO-1 naj bi ministra pooblaščal le k natančnejši opredelitvi zahtev za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe, ki morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi, ne pa tudi k natančnejši opredelitvi vrste objektov v javni rabi, ki morajo zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. Ureditev iz 4. člena Pravilnika, po kateri morajo le nekateri objekti v javni rabi zagotavljati neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb, naj bi bila zato v neskladju s 17. členom ZGO-1 ter s 120. členom in s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Ureditev iz 4. člena Pravilnika naj bi v primerjavi z ureditvijo iz ZGO-1 poslabšala položaj funkcionalno oviranih oseb, med katere sodi tudi pobudnik. Pobudnik navaja še, da se je kot vodja Sveta za odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir pri Mestni občini Ljubljana z izpodbijano določbo seznanil sredi meseca februarja 2008. Navaja še, da se postopkov izdaje gradbenih dovoljenj ne more udeležiti kot stranka, zato meni, da izkazuje pravni interes za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe.
Tedenski izbor zakonodaje
	Uredba o ratifikaciji Protokola med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o izvajanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, Objavljeno v Uradnem listu RS-MP št. 15/2009 z dne, 29.9.2009, veljati začne 14.10.2009 Za namene izvajanja sporazuma za dokazovanje državljanstva se poleg dokumentov, določenih v prilogi 1 sporazuma, državljanstvo osebe dokazuje še z naslednjimi veljavnimi javnimi listinami: za Republiko Slovenijo: potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije skupaj z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije; za Republiko Srbijo: potrdilom o državljanstvu Republike Srbije, ki ni starejše od šest mesecev, skupaj z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki ga izda pristojni organ Republike Srbije. Za namene izvajanja sporazuma se za domnevo državljanstva poleg dokumentov, določenih v prilogi 2 sporazuma, državljanstvo osebe lahko predpostavlja s primerjavo prstnih odtisov, ki so shranjeni v uradnih evidencah/zbirkah podatkov druge pogodbenice. Šteje se, da je državljanstvo ugotovljeno, če ga v slednjem primeru potrdi zaprošena pogodbenica.
	V Uradnem listu RS št. 75/2009 z dne 29.9.2009 je bil objavljen tudi Sklep o spremembi in dopolnitvah Sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2009. Sklep začne veljati 30.9.2009. Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2009 se dopolni z nekaterimi upravičenci s področja: KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE, ŠPORTA, MLADINSKEGA DELA ter ZDRAVJA.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec oktober, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove DDV.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.