TFL Glasnik št. 31/2009: Predlog Zakona o spremembah Zakona o dohodnini

Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije

Številka 31, letnik IV, 13. oktober 2009

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Konec septembra 2009 je vlada Republike Slovenije na svoji redni seji uskladila Predlog Zakona o spremembah Zakona o dohodnini in ga poslala v prvo obravnavo v Državni zbor. Ker se bodo nekatere spremembe, če bodo seveda sprejete, nanašale na obračun dohodnine za leto 2009, smo današnjo številko TFL Glasnika namenili tej temi.

Tema tedna: Predlog Zakona o spremembah Zakona o dohodnini

Cilj Predloga Zakona o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je urediti problematiko na najbolj perečih področjih, ki so se pokazala v zvezi s samim izvajanjem zakona. S spremembo zakona bodo odpravljene tudi nezdružljivost določb Zakona o dohodnini (ZDoh-2) s pravom Evropske skupnosti in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter neustrezna davčna obravnava nekaterih dohodkov, pri čemer se kot izhodišče izhaja iz načela splošne davčne obveznosti in sposobnosti za plačilo davka.

Predlog natančneje določa posamezne vrste plačil, ki so v primeru izplačila za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti (ne glede na to da predstavljajo prihodek pri opravljanju kmetijske in gospodarske dejavnosti) oproščena plačila dohodnine. Tako bodo oproščeni plačila dohodnine dohodki, izplačani za ukrepe kmetijske politike kot jih določa Uredba Sveta št. 1698/2005 z dne 20.9.2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in sicer za:

plačila zaradi naravno omejenih možnosti na gorskih območjih in plačila za druga območja z omejenimi možnostmi, kot jih določa 37. člen Uredbe 1698/2005/ES,
plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23.10.2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, kot jih določata 38. in 46. člen Uredbe 1698/2005/ES,
kmetijsko okoljska plačila, kot jih določa 39. člen Uredbe 1698/2005/ES,
plačila za dobro počutje živali, kot jih določa 40. člen Uredbe 1698/2005/ES,
plačila za neproizvodne naložbe, kot jih določa 41. člen Uredbe 1698/2005/ES,
gozdarsko-okoljska plačila, kot jih določa 47. člen Uredbe 1698/2005/ES.

Predlog ureja tudi problematiko rezidentov – čezmejnih delovnih migrantov in sicer tako, da se rezidentu-čezmejnemu migrantu, ki prejme dohodek iz delovnega razmerja za zaposlitev v tujini, prizna posebna davčna olajšava v višini 7.000,00 EUR letno. Predlog opredeljuje čezmejnega delovnega migranta kot osebo, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in se dnevno ali enkrat tedensko vrača v Slovenijo.

Predlog v nadaljevanju predvideva spremembo pogojev za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana, otroka do 26. leta starosti. Pogoji za uveljavljanje olajšave za otroka do 26. leta starosti so:

da neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
ni zaposlen,
ne opravlja dejavnosti in
nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), razen družinske pokojnine, dohodka za opravljanje začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2.

Predlog vsebuje tudi nekatere spremembe, povezane z izogibanjem dvojnega obdavčevanja določenih dohodkov:

obdavčitev dohodkov za poslance EP (predvidena obdavčitev kot dohodkov iz delovnega razmerja),
obdavčitev obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija (predvidena oprostitev plačila dohodnine za nerezidente),
obdavčitev izvajalcev in športnikov nerezitentov, ki nimajo poslovne enote v Sloveniji, naj bi se določila v višini 25% ustvarjenih prihodkov.

Toliko za danes. Kaj več bomo o spremembah dohodnine napisali, ko bodo spremembe sprejete v Državnem zboru. To bi se moralo zgoditi kmalu, saj bodo nekatere spremembe veljale že za leto 2009.

Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Preoblikovanje podjetnika s prenosom podjetja: Prenos podjetja samostojnega podjetnika na novo kapitalsko družbo je opredeljen v petem in šestem odstavku 296. člena ter v četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 297. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Natančnejše pojasnilo v zvezi s statusnim preoblikovanjem podjetnika in izvajanjem navedenih določb ZDavP-2 je že podano v pojasnilu št. 4214-26/2007-0112-10 z dne 29.6.2007. Ob tem dodajamo, da korporacijsko pravni vidik statusnega preoblikovanja podjetnika ureja Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06), ki sodi v pristojnost Ministrstva za gospodarstvo. V zvezi z izvedbo davčno tehničnega preoblikovanja podjetnika v novo kapitalsko družbo dodatno pojasnjujemo naslednje: Priglasitev se mora opraviti najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna davčnega zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, t.j. v 30 dneh po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja oziroma bilančnem presečnem dnevu. V obrazcu Priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanje po drugi osebi (Uradni list RS, št. 138/06) mora podjetnik navesti tudi podatke o novi kapitalski družbi, na katero se prenaša podjetje (t.j.: firma oziroma ime, skrajšana firma, naslov sedeža, matična številka, vrsta dejavnosti, davčna številka itd.). Glede na to, da se nova kapitalska družba v postopku statusnega preoblikovanja šele oblikuje (se ustanavlja) in se dokončno inkorporira, ko je prenos podjetja podjetnika vpisan v sodni register, se v praksi pogosto pojavi situacija, da na dan predložitve obrazca Priglasitve davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanje po drugi osebi, zahtevani podatki o novi kapitalski družbi, na katero se prenaša podjetje, še niso znani. V tem primeru lahko samostojni podjetnik, ki se statusno preoblikuje v novo kapitalsko družbo, davčnemu organu predloži obrazec brez navedenih podatkov. Podatki o novi kapitalski družbi, na katero se prenaša podjetje podjetnika, se v obrazec navedejo naknadno, ko je nova kapitalska družba ustanovljena, t.j. vpisana v sodni register.
	2. Omejitve davčne izvršbe na denarna sredstva samostojnega podjetnika: Pri izvršbi zoper podjetnika je treba upoštevati svojevrstnost njegovega statusa. Podjetnik je v skladu s šestim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Izhajajoč iz 7. člena ZGD-1 podjetnik odgovarja za obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem, tako s premoženjem podjetja kakor tudi s svojim lastnim, osebnim premoženjem, in sicer samostojno in neposredno, saj podjetnikovo podjetje nima statusa pravne osebe in zato ne pride v poštev subsidiarna odgovornost podjetnika. Davčni organ lahko iz tega razloga z namenom poplačila davčnega dolga podjetnika seže na vse njegovo premoženje, tako tisto, ki je povezano z dejavnostjo kakor tudi osebno premoženje. Enako velja tudi za denarna sredstva podjetnika. Za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti mora imeti podjetnik na podlagi drugega odstavka 8. člena Zakona o plačilnem prometu – ZPlaP ločen transakcijski račun. Navedeno pomeni, da mora biti plačilni promet v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen od plačilnega prometa, ki se nanaša na fizično osebo, ki je sicer nosilec dejavnosti. Podjetnik mora torej imeti odprt vsaj en poslovni račun, ni pa nujno, da ima odprt tudi osebni transakcijski račun. V skladu s pravilom osebne odgovornosti podjetnika za obveznosti iz poslovanja, lahko davčni organ pri davčni izvršbi na denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah hkrati poseže na poslovni in osebni račun podjetnika. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, ki jih Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) ureja v drugem in tretjem odstavku 166. člena. Izvzetja in omejitve davčne izvršbe je potrebno upoštevati tako na poslovnem kot na osebnem računu.

Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Stroški izposojanja: Mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) obravnavajo stroške izposojanja v okviru posebnega računovodskega standarda t.j. MRS 23. Vsebinska obravnava stroškov izposojanja, kot jo opredeljuje MRS 23, se ne razlikuje od vsebinske obravnave stroškov izposojanja znotraj Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju SRS), ki sicer stroške izposojanja obravnavajo v okviru SRS 1: Opredmetena osnovna sredstva in SRS 4: Zaloge. Pri tem se stroški izposojanja vštevajo v nabavno vrednost v podjetju zgrajenega opredmetenega osnovnega sredstva skupaj s stroški za njegovo izgradnjo in usposobitev za njegovo uporabo, kar posebej velja v primeru, da opredmeteno osnovno sredstvo nastaja dlje kot traja obračunsko obdobje. Prav tako je mogoče všteti stroške izposojanja v vrednost zalog kot stroške, s katerimi se financirajo zaloge pri dolgotrajnih proizvodnih procesih (gradbeništvo, ladjedelništvo, ipd.). Stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodki v obdobju v katerem nastanejo t.i. normna rešitev, če pa jih je mogoče pripisati neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, jih podjetje lahko usredstvi kot del nabavne vrednosti sredstva. Pri pripoznavanju stroškov izposojanja so za usredstvenje stroškov izposojanja primerna: finančna sredstva, izposojena posebej za pridobitev sredstva v pripravi, finančna sredstva, izposojena na splošno in uporabljena za pridobitev sredstva v pripravi, ko se stroški izposoje opredelijo z uporabo usredstvene mere na naložbe v sredstvo. Medtem, ko SRS ne določajo razkritij glede stroškov izposoje, pa MRS 23 določa razkritja: računovodske usmeritve glede stroškov izposojanja, znesek v obdobju usredstvenih stroškov izposojanja, usredstvovalno mero.
	2. Računovodenje samostojnih podjetnikov: Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in izpolnjuje ustrezna navodila. Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika in je sestavljen iz prenosov stvarnega premoženja prenesenega iz gospodinjstva, posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala in poslovnega izida. Vodenje poslovnih knjig podjetnika opredeljuje 73. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006) (v nadaljevanju ZGD-1). Podjetniki niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe ne veljajo. Tudi podjetnik mora sprejeti v zvezi s svojim računovodenjem računovodske usmeritve s katerimi si interno postavi pravila vodenja svojih poslovnih knjig v skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 22 in SRS 39. Medtem, ko gospodarske družbe svoja pravila računovodenja opredelijo v pravilniku o računovodstvu, samostojni podjetniki sprejemajo računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi so označeni z zaporednimi številkami in se hranijo še 10 let po prenehanju dejavnosti. Poslovne knjige se vodijo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Vodenje temeljnih poslovnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih knjig pa le, če tako zahteva delovni proces. Odtisi glavne knjige in dnevnika se hranijo trajno. Poslovne knjige se lahko vodijo računalniško ali ročno pri čemer je potrebno slediti temeljnim pravilom zapisa poslovnih dogodkov, kot so: zapisano mora biti s pisalnim sredstvom, ki ne omogoča nevidnih popravkov, vpisi si morajo slediti v časovnem zaporedju, nevezani listi se ne smejo uničiti, niti iztrgani z vezanih knjig, prazna mesta v knjigovodski listini se prečrtajo, napačna beseda ali številka se prečrta, nad prečrtanim zapiše pravilna beseda ali številka, popravek pa s podpisom in datumom vpisa popravka potrdi odgovorna oseba, poslovni dogodek se v poslovnih knjigah evidentira v 8 dneh od nastanka dogodka, napačna knjiga se razveljavi. Podjetnik se glede na obseg svojega delovanja lahko opredeli ali vodi svoje knjigovodstvo enostavno ali dvostavno.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Prejem (Uvoz), Odprema (Izvoz) Rok: 15.10.2009, poročanje Statističnemu uradu do 15. v mesecu
	Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike, Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka Rok: 15.10.2009, poročanje Davčni upravi do 15. v mesecu
	Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov, Evidenca računa v tujini, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih Rok: 20.10.2009, poročanje Banki Slovenije do 20. v mesecu

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 7.9.2009 do 13.9.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 70/2009 in 71/2009)
	Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (ZDDDČPNO), Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 78/2009 z dne 5.10.2009, velja od 6.10.2009 in velja do 31.12.2010. Zakon uvaja obveznost plačevanja dodatnega davka od dohodkov, prejetih za vodenje ali nadzor poslovnih subjektov. Davek je prihodek državnega proračuna. Z davkom so obdavčeni dohodki, ki jih zavezanec prejme iz naslova: vodenja poslov poslovnega subjekta, vključno z dohodki, ki jih prejme član upravnega odbora, ki je tudi izvršni direktor poslovnega subjekta; nadzora poslovnega subjekta, vključno z dohodki, ki jih prejme član upravnega odbora, ki ni tudi izvršni direktor poslovnega subjekta; v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za dohodke se štejejo: plače in nadomestila plače ali vsako drugo plačilo za vodenje poslov poslovnega subjekta na podlagi poslovnega razmerja; nagrade za poslovno uspešnost; odpravnine; dohodki na podlagi udeležbe na dobičku; bonitete, ki jih poslovni subjekt zagotovi v korist zavezanca ali njegovega družinskega člana, in sicer pravice zavezanca do nakupa delnic in darila, ki jih zagotovi poslovni subjekt zavezancu na podlagi ali zaradi njegove nekdanje, sedanje ali bodoče zaposlitve ali njegovemu družinskemu članu; drugi dohodki za vodenje poslov poslovnega subjekta, razen povračil stroškov v zvezi z delom in drugih bonitet. (3) Za dohodke se štejejo: sejnine; dohodki na podlagi udeležbe v dobičku; drugi dohodki, prejeti za opravljanje nadzora poslovnega subjekta, vključno z nagradami, razen povračil stroškov v zvezi z delom. (4) Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago zavezancu, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma dan na razpolago.
	Uredba o izvajanju sistema izvoznih nadomestil v okviru prava Skupnosti za skupno ureditev kmetijskih trgov, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 79/2009 z dne 9.10.2009, veljati začne 24.10. 2009 Uredba določa način izvajanja sistema izvoznih nadomestil, ki so na podlagi pravnih aktov Sveta Evropske unije in Evropske komisije s področja trgovinskih pravil in skupne ureditve kmetijskih trgov predvidena pri izvozu kmetijskih proizvodov za izvajanje: Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (UL L št. 318 z dne 20. 12. 1993, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 2580/2000 z dne 20. novembra 2000 o spremembi Uredbe (ES) št. 3448/93 o trgovinskih režimih, ki se uporabljajo za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (UL L št. 298 z dne 25. 11. 2000, str. 5); Uredbe Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (UL L št. 172 z dne 5. 7. 2005, str. 24), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 586/2009 z dne 6. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1043/2005 glede obdobja veljavnosti nekaterih potrdil o nadomestilu (UL L št. 176 z dne 7. 7. 2009, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1043/2005/ES); Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 491/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L št. 154 z dne 17. 6. 2009, str. 1); Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L št. 186 z dne 17. 7. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 612/2009/ES); drugih pravnih aktov Sveta Evropske unije in Evropske komisije, ki so bili izdani v okviru prava Skupnosti za skupno ureditev kmetijskih trgov za izvajanje sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode.
Tedenski izbor zakonodaje
	Odpoved Kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 78/2009 z dne 5.10.2009, velja do 31.12.2009, uporablja se do sklenitve nove pogodbe (vendar najdlje šest mesecev od prenehanja veljavnosti). Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana kot zastopnik delodajalcev je 30. septembra 2009 odpovedalo Kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 81/2004 do 19/2009).
	Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 78/2009 z dne 5.10.2009, velja od 9.10.2009 in velja eno leto. Uredba določa mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine. Za naftne derivate se štejejo: 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin (NMB-95), 98- ali več oktanski neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja v cestnem ali pomorskem prometu (NMB-98), dizelsko gorivo (dizel) in ekstra lahko kurilno olje (KOEL). Cena se oblikuje na enoto proizvoda, ki znaša en liter in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja.
	Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 78/2009 z dne 5.10.2009, veljati začne 1.11.2009. Sklep ureja: višino zneskov letnih nadomestil za opravljanje nadzora, ki so jih dolžne plačevati osebe, nad katerimi Banka Slovenije opravlja nadzor po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS)(Uradni list RS, št. 58/2009), takse za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj, za razširitev dovoljenj in za vpis v register plačilnih institucij, o čemer odloča Banka Slovenije v skladu z ZPlaSS. Zavezanci za plačilo letnega nadomestila za nadzor nad plačilnimi institucijami so naslednje osebe: plačilna institucija, hibridna plačilna institucija in plačilna institucija z opustitvijo. Višina skupnega letnega nadomestila vseh zavezancev se za posamezno leto izračuna na podlagi dejanskih stroškov nadzora Banke Slovenije nad temi zavezanci v letu, za katerega se zaračunava nadomestilo, ob upoštevanju deleža pokrivanja teh stroškov, ki ga določi Banka Slovenije. Višina letnega nadomestila zavezanca po tem členu za posamezno leto se izračuna kot vsota fiksnega deleža in variabilnega deleža.

Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec oktober, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove DDV.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.