Dostop do portala Tax-Fin-Lex

6 mesecev brezplačno

Nova storitev:

EKO-LEX

Glasovanje za najuglednejše strokovnjake 2009

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Spet je leto naokrog in pred nami so opravila, ki jih je potrebno opraviti pred koncem leta, da bi lahko čim bolj pravilno in verodostojno sestavili letna poročila za leto 2009. Zelo pomembna naloga je seveda pravilna in pravočasna izvedba popisa sredstev in virov sredstev – inventura. Današnji TFL Glasnik smo namenili prav izvedbi inventure.

Že četrto leto zapored na portalu Tax-Fin-Lex poteka glasovanje za Najuglednejše strokovnjake iz davčnega, finančnega in pravnega področja v letu 2009. Glasujte in povejte kdo je bil najuglednejši v tem letu!

Ne pozabite tudi na izjemno ugodnost - brezplačni dostop do portala za obdobje 6 mesecev.

Tema tedna: Popis sredstev in virov sredstev – inventura

Popis sredstev in obveznosti do virov sredstev so dolžne, najmanj enkrat letno, opraviti gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske javne službe, proračunski uporabniki, društva in invalidske organizacije. Gospodarske družbe in podjetniki so dolžni popis opraviti skladno s 54. členom Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/2006 do 42/2009 ) in Slovenskimi računovodskimi standardi (Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2008).
Za gospodarske javne službe ureja popis Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993 do 127/2006) (ZGJS). Proračunski uporabniki morajo spoštovati določila Zakona o računovodstvu ZR (Uradni list RS, št. 23/1999 do 30/2002). Društva in invalidske organizacije opravijo popis skladno s Slovenskim računovodskim standardom 33 ( Uradni list RS, št. 3/2007).

Popis, ki se enkrat na leto izvaja, skladno z zahtevami predpisov iz prejšnjega odstavka, je redni letni popis. Za lastne potrebe pa se lahko opravljajo tudi izredni popisi tekom leta. Rednega letnega popisa niso dolžna opraviti podjetja, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Ta podjetja opravijo popis na začetku in koncu stečajnega ali likvidacijskega postopka, kakor to določa Slovenski računovodski standard 37 ( Uradni list RS, št. 3/2007).

Za izvedbo popisa je odgovorno poslovodstvo. Pooblaščena oseba družbe izda sklep o izvedbi rednega letnega popisa, v katerem določi:

• presečni datum, na katerega se bo izvajal popis,
• sredstva in vire sredstev, ki se popišejo,
• čas popisa,
• popisno komisijo ali več popisnih komisij,
• rok za pripravo pisnega poročila,
• rok v katerem mora organ upravljanja odločiti o popisu in
• rok za oddajo poročila računovodstvu.

Popisno komisijo praviloma sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Člani popisne komisije ne morejo biti osebe, ki so materialno odgovorne za posamezno vrsto sredstev ali virov sredstev, ki so predmet popisa, prav tako ne osebe, ki nadzorujejo finančno in materialno poslovanje.

Naloge popisne komisije so predvsem količinski popis sredstev in virov sredstev, vpisovanje dobljenih rezultatov v popisne pole, primerjava popisanih vrednosti s knjigovodskimi in ugotavljanje popisnih razlik. V primeru, da se popis izvaja pred presečnim datumom za popis je pomembno, da se pri vpisovanju dejanskih (popisanih) podatkov upoštevajo vse količinske in vrednostne spremembe od datuma dejanskega popisa do datuma, ki je določen za popis. Popisna komisija mora v predpisanem roku sestaviti poročilo o popisu, v katerem navede vse razlike med dejanskim in knjigovodskim stanjem, opiše razloge za nastale razlike in predlaga način njihove odprave. Popisne razlike se lahko odpravijo v breme podjetja ali v breme odgovorne osebe, odvisno od vzroka nastanka razlik (kalo, malomarno ravnanje, narava blaga, kraja, ...). Zaželeno je, da popisna komisija pripravi tudi priporočila za izboljšanje stanja.

Osebe, ki so odgovorne za posamezno vrsto sredstev so dolžne zagotoviti, da se pripravi vse potrebno za nemoten potek popisa, vključno z usklajevanjem analitičnih knjigovodskih evidenc s sintetičnimi, usklajevanjem terjatev in obveznosti s poslovnimi partnerji in drugo.

Popisno poročilo mora obravnavati organ upravljanja in odločiti o načinu odprave popisnih razlik, uničenju neuporabnih osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter o odprodaji oziroma uničenju nekurantnih zalog materiala, blaga in izdelkov. Odločitev organ upravljanja se v obliki sklepa posreduje računovodstvu.

Od primanjkljajev se skladno s 7. členom Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/2006 do 33/2009) in 17. členom Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/2006 in 123/2008) obračunava davek na dodano vrednost. Kot primanjkljaj od katerega se obračunava DDV se skladno s 17. členom pravilnika ne šteje:

• primanjkljaj zaradi uničenj, ki so nastali zaradi višje sile,
• primanjkljaj, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga,
• primanjkljaj in uničenje iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga, v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje,
• primanjkljaj oziroma izguba, ki je nastala zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske postaje.

Knjigovodske napake se ne štejejo za primanjkljaj, zato ne morejo biti osnova za obračun DDV.

V primeru uničenja neidočega (nekurantnega) blaga se praviloma DDV obračuna od tržne vrednosti. Ker tržne vrednosti v primeru uničenja blaga (blaga, ki ga noče odkupiti niti odpad) ni, znaša osnova za obračun DDV nič in posledično je tudi obračunani DDV nič.

Od inventurnih primanjkljajev davka na dodano vrednost ne obračunajo vsi tisti zavezanci za popis, ki niso identificirani za DDV ali pa sploh niso zavezanci za DDV.

Od primanjkljajev se poleg DDV obračunavajo še drugi posredni davki in sicer:

• trošarina za trošarinsko blago, skladno z Zakonom o trošarinah (ZTro),(Uradni list RS, št. 84/1998 do 41/2009) in
• davek na motorna vozila, skladno z Zakonom o davkih na motorna vozila (ZDMV), (Uradni list RS, št. 52/1999 do 47/2006).

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Obdavčitev podjetja v postopku redne likvidacije: Predlaganje davčnega obračuna pri postopku stečaja ali likvidacije ureja 368. člen Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS in 125/08). Šesti odstavek določa, da davčni zavezanec v likvidaciji, ki po začetku likvidacijskega postopka nadaljuje, ali spet začne proizvajati oziroma opravljati druge sprotne posle, predloži davčni obračun za posamezno davčno obdobje. Če skupščina družbe med likvidacijskim postopkom odloči, da družba deluje dalje, davčni zavezanec sestavi končni davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o nadaljevanju. Glede na to, da bo po vaših predvidevanjih skupščina šele v letu 2010 sprejela sklep o nadaljevanju družbe, to pomeni, da boste pri obračunu DDPO za obdobje od 1. 4. do 31. 12. 2009 upoštevali postavke v računovodskih izkazih, ki bodo izkazane v skladu s pravili vrednotenja in merjenja po določbah SRS 37 (2006) – Računovodske rešitve v podjetjih v stečaju in likvidaciji. Sedmi odstavek 368. člena ZDavP-2 pa določa, da v primeru likvidacije davčni zavezanec sestavi in predloži tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09), ki so predmet za obračun davčnega odtegljaja v skladu s 70. in 74. členom ZDDPO-2. Namen zakonodajalca je, da se obdavči vsak prirast premoženja v pravni osebi, zato je obdavčil tudi skrite rezerve, če pride do razdelitve le-teh med družbenike. Pri tem se skrite rezerve obdavčijo bodisi že pri izplačevalcu (družbi, ki preneha) ali pa pri družbeniku družbe, ki preneha. Če pa je družbenik fizična oseba, so skrite rezerve obdavčene po določbah zakona o dohodnini kot kapitalski dobiček. Kot navajate, ste že izdelali začetno likvidacijsko bilanco. Hkrati ste morali razkriti in pojasniti vse razlike med knjigovodsko vrednostjo premoženja na dan pred začetkom postopka likvidacije (ki je bilo upoštevano pri obračunu DDPO na dan pred začetkom postopka likvidacije) in vrednostjo tega premoženja na dan začetka postopka likvidacije (ovrednoteno po ocenjeni likvidacijski vrednosti v skladu s SRS 37, točko b) Vrednotenje, merjenje in izkazovanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v začetni bilanci). Te razlike predstavljajo tako skrite rezerve kot skrite izgube in v vašem primeru navajate, da je skritih rezerv več kot skritih izgub, torej (ob upoštevanju vseh sredstev in virov sredstev) ugotavljate skrite rezerve kot razliko med pošteno in davčno vrednostjo premoženja. Če bi bili družbeniki pravne osebe, bi bile te razlike (skrite rezerve) predmet obračuna davčnega odtegljaja, glede na določila za obračun davčnega odtegljaja po določbah ZDDPO-2. V vašem primeru pa sta družbenika fizični osebi, kar pomeni, da četudi bi prišlo do razdelitve premoženja med družbenike, ni davčnega odtegljaja, temveč se pri obdavčitvi razlik uporabljajo določbe 92. do 104. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09), ki urejajo dobiček iz kapitala. Iz navedenega izhaja, da so vsa povečanja oziroma prirasti premoženja pri pravni osebi enkrat obdavčeni, pri tem pa so upoštevana tudi morebitna zmanjšanja premoženja.
	2. Davčna obravnava obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu: Po 2. točki 82. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09) se dohodnine ne plačuje od obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled. Navedena oprostitev plačila dohodnine, ki je bila uvedena že z Zakonom o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04), se torej nanaša na obresti, ki jih izvajalec plačilnega prometa plačuje imetnikom transakcijskega računa za pozitivno stanje na tem računu, pod pogojem, da so obresti določene največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa na splošno priznava za depozite na vpogled. Navedena oprostitev tako ne velja za obresti, ki so s pogodbo o transakcijskem računu za posebne skupine strank dogovorjene drugače in so po višini primerljive obrestim od vezanih denarnih sredstev ali varčevanja pri bankah in hranilnicah.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Kratkoročno odloženi stroški: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 12.5 so kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid. Prav tako še niso vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog, temveč bodo šele kasneje vračunani kot stroški in tudi razporejeni na ustrezne stroškovne nosilce ali pa bodo kasneje kot odhodki vplivali na poslovni izid oziroma bodo vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog. Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki nastajajo tudi ob nabavi nekaterih storitev, ob zmanjšanju zalog zaradi okvar, razsipa, kala in loma ali v drugih primerih. Njihova posebna vrsta so vrednotnice, kot so poštne znamke, koleki in tako naprej, ki se sicer hranijo v blagajni. Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki se pojavljajo v okviru vračunanih stroškov oziroma vračunanih odhodkov. V skladu s priporočenim Kontnim okvirom za gospodarske družbe in zadruge (Uradni list RS, 9/2006) kratkoročne odložene stroške vodimo na kontu 190. Med letom prenesemo na stroške sorazmerni del knjižene vrednosti, ki se nanaša na tekoče obdobje. Konec leta ostane na kontu 190 stanje, ki ustreza vrednosti, katera bo prenesena v stroške prihodnjega leta, ker se nanj tudi navezuje (npr. če je zavarovalna polica sklenjena med letom in velja od 1.5. od 30.4. naslednjega leta – konec leta ostane na kontu 190 vrednost, ki ustreza vrednosti zavarovalne premije za štiri mesece naslednjega leta).
	2. Faktoring: Faktoring ali odkup terjatev je finančni instrument in pomeni obliko zunanjega financiranja podjetja, ki se v praksi pojavlja kot alternativa bančnemu kreditu in klasičnim oblikam zavarovanja pred komercialnimi tveganji. Glavna prednost faktoringa je v tem, da podjetje takoj prejme likvidna sredstva, ko faktorju (podjetju, ki se ukvarja s faktoringom) preda fakturo in spremno dokumentacijo o neporavnanih terjatvah. Čeprav sredstva niso izplačana v celoti, saj je njihova višina zmanjšana za provizijo faktorju, uporaba faktoringa omogoča manjši riziko pri povrnitvi stroškov terjatve in takojšnjo zagotovitev likvidnih sredstev, kar pa sta tudi glavni prednosti uporabe faktoringa. V praksi se navajajo naslednje prednosti podjetij, ki uporabljajo faktoring: bolj konkurenčnimi pogoji in dostop do fleksibilnega vira dodatnega kapitala; varnost pred tveganji neplačila; kreditna sposobnost pri bankah ostaja neobremenjena; prihranijo pri stroških, ki bi jih sicer imelo z ugotavljanjem bonitete kupcev, unovčevanjem in celotnim upravljanjem terjatev; prihranijo pri stroških, ki bi jih sicer imeli z zavarovanjem kreditov; nimajo obveznosti glede realizacije kredita in tveganja plačila dolžnikov; povečuje se možnost, da se v večji meri posvetijo ciljem proizvodnje in prodaje ter razvoju svojih izdelkov; postopek sklenitve pogodbe s faktorjem je hiter in enostaven ter manj zapleten kot pri zavarovanju kredita; likvidnost prodajalca se zaradi takojšnjega plačila terjatve bistveno izboljša. Posebna oblika faktoringa je dvofaktorski sistem, ki se uporablja pri mednarodnem poslovanju, katerega glavna prednost je v tem, da obe faktorinški družbi - ena v državi prodajalca (izvozni faktor) in druga v državi kupca (uvozni faktor) dobro poznata razmere v državi. Izvozni faktor ocenjuje morebitni posel na podlagi podajanja ocene o izvozniku, panogi in državi, medtem ko uvozni faktor obvladuje unovčevanje in s tem povezane naloge na domačem trgu.

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 12.10.2009 do 18.10.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 80/2009 in 81/2009)
	Pravilnik o rednem letnem poročanju revizijskih družb, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 80/2009 z dne, 13.10.2009, velja od 14.10.2009 S pravilnikom se ureja vsebina poročil iz prvega, drugega in petega odstavka 77. člena Zakon o revidiranju (ZRev-2). Namen poročanja po tem pravilniku je preverjanje spoštovanja in izpolnjevanja zahtev ZRev-2 ter nadziranje izvajanja revizijskih družb oziroma opravljanja nalog pooblaščenih revizorjev. Revizijska družba poročila iz 3. člena (Poročanje o spremembah po prvem odstavku 77. člena) posreduje Inštitutu, iz 5. člena (Poročilo o razrešitvi ali odstopu revizorja računovodskih izkazov po petem odstavku 77. člena) pa Inštitutu in Agenciji v pisni obliki z ustreznimi prilogami, ki dokazujejo navedbe v poročilih. Revizijska družba poročilo iz 4. člena (Poročanje po drugem odstavku 77. člena) pravilnika posreduje Inštitutu in Agenciji. Obrazce in navodila za poročanje predpiše Inštitut, objavijo pa se na spletnih straneh Agencije in Inštituta. Revizijska družba mora poročilo izpolniti v skladu z navodili in ga posredovati v pisni obliki ter v elektronski obliki na ustreznem nosilcu podatkov, ki se ga priloži pisnemu poročilu. Poročilo v elektronski obliki mora biti posredovano v obliki in formatu, kot je objavljen na spletnih straneh. Vsa poročila iz tega pravilnika se Agenciji oziroma Inštitutu posreduje s priporočeno pošiljko oziroma vložijo osebno v času uradnih ur.
	Pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2009, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 81/2009 z dne, 16.10.2009, velja od 17.10.2009 Neposredni uporabniki proračuna Republike Slovenije lahko v letu 2009 prevzemajo obveznosti do vključno torka, 1. decembra 2009. Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata za prevzemanje obveznosti: iz naslova zadolževanja države, za stroške, povezane s službenimi potovanji, za tekoče transfere v sklade socialnega zavarovanja, za plačila iz 24. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 ZIPRS0809 (Uradni list RS, št. 114/2007 do 59/2009), iz naslova namenskih sredstev po Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999 do 49/2009) ter ZIPRS0809 ter za pripadajočo slovensko udeležbo, ki jih v izjemnih primerih posebej odobri Ministrstvo za finance in pri tem upošteva likvidnostni položaj proračuna. Neposredni uporabniki lahko do četrtka, 31. decembra 2009 prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih v skladu z 20. členom ZIPRS0809.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o financiranju javnih del, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 81/2009 z dne, 16.10.2009, velja od 17.10.2009 Pravilnik določa merila za oblikovanje kvot sredstev javnega razpisa za financiranje lokalnih in nacionalnih programov javnih del, merila za določanje deležev plač za brezposelne osebe, vključene v lokalne in nacionalne programe javnih del, ki jih sofinancira oziroma v celoti financira Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, vrsto stroškov, ki jih zavod zagotavlja poleg deleža plač, ter način poročanja zavoda Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve. Kvote sredstev javnega razpisa se določijo na podlagi zadnjih uradnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni stopnji brezposelnosti tekočega leta, ugotovljeni v posamezni območni službi zavoda, deleža vseh brezposelnih oseb, prijavljenih v območni službi zavoda, glede na celotno Slovenijo in deleža ciljnih skupin brezposelnih oseb za vključitev v Program javnih del, ki ga za proračunsko obdobje sprejme Vlada Republike Slovenije. Pri določitvi kvot sredstev javnega razpisa se upošteva tudi regijski pristop za hitrejše zmanjševanje razlik med regijami
	Pravilnik o sistemu za sprejem, shranjevanje in sledljivost zdravil, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 81/2009 z dne, 16.10.2009, veljati začne 31.10.2009 Pravilnik določa sistem za sprejem, shranjevanje in sledljivost zdravil ter pogoje, ki jih morajo za izvajanje tretjega odstavka 73. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/2006 in 45/2008) izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega organa za opravljanje zdravstvene dejavnosti, glede prostorov in opreme, ter glede odgovorne osebe za sprejem, shranjevanje in vodenje dokumentacije o zdravilih (vključno s posredovanjem podatkov o porabi zdravil), in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev, da smejo za opravljanje svoje zdravstvene dejavnosti kupovati oziroma pridobiti zdravila neposredno od veletrgovcev z zdravili. Zdravstveni zavodi oziroma pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega organa za opravljanje zdravstvene dejavnosti, in ki za opravljanje svoje zdravstvene dejavnosti kupujejo oziroma pridobivajo zdravila od veletrgovcev z zdravili, morajo vzpostaviti: sistem za sprejem zdravil; sistem za shranjevanje zdravil; sistem vodenja dokumentacije o zdravilih, ki zagotavlja njihovo sledljivost.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec oktober, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove DDV.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.