Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 33, letnik IV, 27. oktober 2009

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Finančna kriza, ki je konec lanskega leta in letošnje leto krepko pretresla svet, je lahko tudi priložnost za pogumne in za tiste z idejami ter znanjem. Zgodovinsko dejstvo je, da so bili krizni časi najbogatejši z izumi in izboljšavami. Za financiranje idej je potrebno kar nekaj poguma. Pri tem je seveda dobrodošla tudi takšna ali drugačna pomoč države. Zanimiva možnost je bila dana že konec leta 2007, ko je bil sprejet Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK). V letošnjem letu je bil ZDTK dopolnjen. Današnjo in naslednjo številko TFL Glasnika smo namenili kratki predstavitvi ZDTK.

Tema tedna: Zakon o družbah tveganega kapitala

Osnovni namen zakonodajalca ob pripravi zakona je bil akumulacija prostih sredstev z namenom nalaganja teh sredstev v obliki tveganega kapitala v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na borzi.
Z zakonom se:

  • ureja statusno pravna opredelitev družbe tveganega kapitala,
  • zagotavlja, da bo dejavnost družbe skladna z namenom družb tveganega kapitala,
  • zagotavlja, da bo družba tveganega kapitala pretežen del svojih sredstev nalagala v obliki tveganega kapitala in
  • zagotavlja ustrezen nadzor nad poslovanjem družb tveganega kapitala.

Tvegani kapital je namenjen:

  • financiranju razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenski kapital),
  • financiranju razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital),
  • financiranju nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširjeni kapital).

Država je izrazila namen, da tudi sama vstopi v družbe tveganega kapitala in skupaj z zasebnim kapitalom nastopa na trgu. S takšnim sodelovanjem bi bil tudi potencial povezan s pridobivanjem evropskih sredstev večji. Seveda pa ne gre zanemariti tudi vpliva davčnih olajšav, ki so uzakonjene v povezavi z naložbami tveganega kapitala.

Skladno z Zakonom o družbah tveganega kapitala (ZDTK) (Uradni list RS št. 92/2007 in 57/2009) je družba tveganega kapitala gospodarska družba, ki ima status družbe tveganega kapitala in opravlja dejavnost nalaganja, upravljanja in odsvajanja tveganega kapitala z namenom pridobivanja dobička. Družba sme skladno s 6. členom ZDTK opravljati sledeče posle:

  • nalagati razpoložljiva denarna sredstva v obliki lastniških deležev v drugih gospodarskih družbah, v dolžniške vrednostne papirje in depozite pri bankah,
  • dati posojilo, poroštvo ali mezzanin kapital (mezzanin kapital je oblika dolžniškega kapitala, za katerega je značilno, da v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strni posojilojemalca konvertira v lastniški kapital) po tržnih pogojih gospodarskim družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom,
  • najeti posojila.

ZDTK nadalje v 11. členu določa kakšna je obvezna sestava naložb tveganega kapitala.
Družba tveganega kapitala mora:

  • 50 odstotkov svojih sredstev nameniti za naložbe tveganega kapitala v majhnih in srednje velikih podjetjih,
  • nadaljnjih 30 odstotkov svojih sredstev nameniti za naložbe lastniškega kapitala ali mezzanin kapitala v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ali za posojila družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom.

Z ostalimi sredstvi lahko razpolaga in jih uporabi za posle, ki jih skladno s 6. členom ZDTK sme sklepati.
Prvo leto poslovanja družba tveganega kapitala ni zavezana spoštovati določil o sestavi naložb. Edina omejitev je, da ne sme vlagati sredstev v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ali se je trgovalo na borzi.

ZDTK-A je prinesel dodatno omejitev glede vlaganja družb tveganega kapitala. Po novem družbe tveganega kapitala ne smejo vlagati v:

  • ladjedelništvo, kot ga določa Okvir za državno pomoč v ladjedelništvu, EU C št. 317/2003,
  • premogovništvo, kot ga določa Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 o državni pomoči za premogovništvo, EU L št. 205/2002,
  • jeklarstvo, kot ga določa Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo 87. In 88. Člena Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) EU L št. 214/2008.

Družba tveganega kapitala ne sme vlagati v:

  • dejavnosti, neposredno povezane z izvozom, in sicer za naložbe, ki so pogojene z izvoženimi količinami in povezanih distribucijskih mrež,
  • gospodarske družbe, ki so opredeljene kot gospodarske družbe v težavah.

V naslednji številki bomo napisali nekaj o upravljanju družb tveganega kapitala in o davčnih olajšavah, ki jih družbe tveganega kapitala lahko uveljavljajo.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti: V Uradnem listu RS, št. 68 z dne 28. 8. 2009, je objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki ga je izdal minister za finance na podlagi četrtega odstavka 9. člena in 76. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Ta pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi, vse spremembe in dopolnitve pa se uporabljajo od 1. januarja 2009 dalje. V nadaljevanju povzemamo bistvene spremembe in dopolnitve pri opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti oziroma posameznih vrst prihodkov pri zavezancih iz 9. člena ZDDPO-2:
  1. V skladu s spremenjenim 3. členom Pravilnika (novi šesta in sedma alineja v prvem odstavku tega člena) se za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, ki se pri zavezancih iz 9. člena ZDDPO-2 in na podlagi 27. člena tega zakona izvzemajo iz davčne osnove, štejejo tudi:
    • sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov in
    • namenska javna sredstva.
    V povezavi s tem se pri opredelitvi pridobitnih prihodkov v 4. členu Pravilnika spreminja prva in črta druga alineja. Tako se v primeru zavezancev iz 9. člena ZDDPO-2, ki prejemajo sredstva za izvajanje javne službe, ta sredstva štejejo za nepridobitne dohodke v delu sredstev iz javnofinančnih virov, morebitna sredstva za izvajanje javne službe iz drugih virov (kot so npr. doplačila uporabnikov) pa se obravnavajo kot pridobitni dohodki.
  2. Kot dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti se po novi peti alineji prvega odstavka 3. člena Pravilnika štejejo tudi obresti za sredstva na podračunih, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa (EZR) države oziroma občin, ter obresti za vloge, naložene v okviru sistema EZR države oziroma občin.
  3. V zvezi z opredelitvijo donacij kot nepridobitnih dohodkov v 3. členu Pravilnika (prva alineja prvega odstavka) je v drugem odstavku pojasnjevalno dodano, da se za donacijo šteje tudi izkupiček oziroma denarna protivrednost sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadkov in materiala, primernega za recikliranje, ki jo zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 organizira z namenom zbiranja finančnih sredstev za namene opravljanja dejavnosti, za katero je zavezanec ustanovljen. Pogoj pri tem je, da gre v taki akciji za zbiranje odpadkov in materiala, ki v trenutku transakcije nima vrednosti ali je ta zanemarljiva, ker gre za odpadke in material, ki je namenjen recikliranju, in ne gre za izogibanje davkom.
  4. Novi 4.a člen je specialna določba za javne sklade, ustanovljene po Zakonu o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 77/08) in sklade, ki nadaljujejo z delom v skladu s prehodnimi določbami ZJS. Poleg posameznih dohodkov iz 3. člena Pravilnika in ne glede na 4. člen Pravilnika se pri javnem skladu, če nalaga premoženje oziroma sredstva ter podeljuje kredite v skladu z ZJS, za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti štejejo tudi:
    • dohodki iz naložb premoženja javnega sklada, vključno z dohodki iz nalaganja prostih denarnih sredstev in z dohodki iz naložb v kapital druge pravne osebe,
    • obresti od podeljenih kreditov, in
    • dohodki iz dajanja premoženja v finančni zakup.
2. Provizija za izdajo jamstev in oprostitev DDV: Od provizije za izdajo jamstva, ki jo SID banka zaračuna banki, SID banka ne obračuna DDV. Prav tako banka od provizije za izdajo jamstva, ki jo zaračuna kreditojemalcu ne obračuna DDV. Nadomestilo za stroške priprave in vodenja jamstva, ki ga bo SID banka zaračunala banki, predstavlja plačilo za storitev, ki se uvršča med storitve upravljanja s krediti. Te so lahko oproščene le v primeru, če jih opravlja sam kreditodajalec. Na podlagi 4.b točke 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) je izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca oproščeno plačila DDV. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) v četrtem odstavku 74. člena pojasnjuje, da je plačila DDV oproščeno izdajanje kreditnih garancij in drugih jamstev za denarne obveznosti, ne glede na to, kdo opravi storitev, in upravljanje kreditnih garancij, kadar te storitve opravlja kreditodajalec. Izdajanje kreditnih garancij je tako oproščeno obračunavanja DDV, ne glede na to, kdo izda takšno garancijo. Od provizije za izdajo jamstva, ki jo zaračuna SID banka, se zato ne obračunava DDV. Prav tako banka od provizije za izdajo jamstva, ki jo zaračuna kreditojemalcu ne obračuna DDV. Nadomestilo za stroške priprave in vodenja jamstva, ki ga bo SID banka zaračunala banki, predstavlja plačilo za storitev, ki se uvršča med storitve upravljanja s krediti. Tovrstne storitve so lahko oproščene le v primeru, če te storitve opravlja sam kreditodajalec. Kreditodajalec v zadevnem primeru ni SID banka, temveč so druge banke, ki dajejo kredite gospodarskim subjektom.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
1. Stečajni postopek: Do uvedbe stečaja pride zaradi insolventnosti družbe (14. člen ZFPPIPP), oziroma v primeru, da drugi ukrepi niso bili uspešni za odpravo insolventnosti (finančno prestrukturiranje brez uvedbe prisilne poravnave, prisilna poravnava). Stečajni postopek se lahko začne na predlog, ki ga na sodišče vloži:
  • dolžnik,
  • osebno odgovorni družbenik dolžnika,
  • upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka ob pogoju, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca, javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in pogoj, da dolžnik zamuja s plačilom terjatev več kot dva meseca.

Dolžnik lahko v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka da je insolventen in se stečajni postopek začne (3. točka 235. člena ZFPPIPP). Namen stečaja je unovčenje vsega premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo terjatev upnikov ter prenehanje poslovanja dolžnika.

Pomembni načeli stečajnega postopka sta:

  • načelo koncentracije (227. člen ZFPPIPP), ki pomeni, da mora upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti uveljavljati samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in skladno s pravili postopka, sicer izgubi pravico do plačila iz stečajne mase in
  • načelo omejevanja tveganj (228. člen ZFPPIPP), ki predpisuje, da stečajni dolžnik ne sme prevzemati vseh poslovnih tveganj, značilnih za poslovanje delujočega podjetja. Prevzema lahko le tveganja, ki so nujna za uresničitev interesa upnikov za plačilo terjatev, ki jih uveljavljajo v stečajnem postopku.
2. Odpis blaga: O odpisu blaga govorimo takrat, ko za že knjigovodsko evidentirano blago, praviloma s popisom ugotovimo, da knjigovodsko evidentirana količina blaga ni identična skladiščeni količini blaga. To pomeni, da je v zvezi s popisanim blagom nastal določen primanjkljaj, ki ga moramo ustrezno knjigovodsko evidentirati in obračunati. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) (Uradni list RS, št. 42/2007) določa običajni primanjkljaj in uničenje blaga iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki je običajno neločljivo povezan s skladiščenjem, prevozom in prodajo blaga pri opravljanju dejavnosti trgovine na debelo in trgovine na drobno. Običajni primanjkljaj se šteje za najvišjo še dovoljeno vrednost odpisa blaga, ki lahko nastane ob skrbnem in strokovnem ravnanju z blagom, od katerega se ne obračuna in ne plačuje davka na dodano vrednost. Odpis blaga se izračuna od nabavne vrednosti nabavljenega blaga. Od odpisa, ki presega odpis na podlagi maksimalnih stopenj se obračuna in namreč plačuje davek na dodano vrednost. V skladu s 7. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 117/2006) in 17. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/2006) se namreč šteje primanjkljaj blaga za uporabo za neposlovne namene, od katere se plača davek na dodano vrednost. Primanjkljaj pa se ne šteje za dobavo blaga, če gre za nastanek primanjkljaja v naslednjih razmerah:
  • nastanek višje sile,
  • neločljive povezave s procesom izdelave in predelave blaga,
  • neločljive povezave s procesom skladiščenja in prevozom blaga v dovoljenih okvirih odpisa blaga,
  • tatvine ali kraje, povezane z zapisnikom policije.
Plačila davka na dodano vrednost pa so oproščene tudi dobave blaga, če gre za:
  • brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcev,
  • dajanje daril, katerih vrednost ne preseže 20 eurov, v okviru opravljanja dejavnosti, če gre za občasna darila različnim osebam.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna

Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti

Rok: 30.10.2009, poročanje Banki Slovenije

Priloga A k obrazcu DDV-O, Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje

Rok: 30.10.2009, poročanje Davčni upravi

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 19.10.2009 do 25.10.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 82/2009 in 83/2009)
tfl Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 82/2009 z dne, 19.10.2009, veljati začne 3.11.2009

S pravilnikom se ureja organiziranje, izvajanje, vodenje, zagotovitev in varnost letenja vojaških zrakoplovov, vojaška letališča, preprečevanje letalskih nesreč vojaških zrakoplovov ter druga vprašanja v zvezi z vojaškim delom operativnega zračnega prometa.
Vojaški zrakoplovi pri letenju upoštevajo v skladu s splošnimi predpisi o letalstvu, v Zborniku zrakoplovnih informacij določen sloj prostega letenja, letališke cone, terminalne cone, zračne poti, mejne koridorje, prepovedane cone, pogojno prepovedane cone, nevarne cone, cone za usposabljanje pilotov in cone nizkega letenja.
Nad območji, ki so odrejena kot prepovedane, pogojno prepovedane in nevarne cone, se lahko prepove letenje začasno ali stalno. Letenje nad drugimi območji se lahko omeji časovno ali z določitvijo višine, pod ali nad katero je letenje prepovedano.
Pogojno prepovedane in nevarne cone določi ministrstvo, pristojno za promet, na predlog POVC. Poveljstva in enote Slovenske vojske predloge za določitev pogojno prepovedanih in nevarnih con posredujejo POVC najmanj dva delovna dneva pred začetkom uveljavitve omejitve ali prepovedi letenja.

tfl Uredba o koncesiji za opravljanje javne svetovalne službe v čebelarstvu,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 83/2009 z dne, 23.10.2009, velja od 24.10.2009.

Uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu.
Uredba določa predmet koncesije, pogoje za izvajalca javne svetovalne službe, merila za izbiro koncesionarja, čas trajanja koncesije, način izbire in izbiro koncesionarja, vsebino koncesijske pogodbe, finančne določbe ter način poročanja in način nadzora nad izvajanjem nalog.

Predmet javne svetovalne službe obsega naslednje dejavnosti:

  • svetovanje na področju tehnologije, ekonomike in zagotavljanja varne hrane;
  • svetovanje pri izdelavi razvojnih načrtov za čebelarstvo (investicije, poslovni načrti, območni razvojni načrti itd.);
  • svetovanje pri uveljavljanju ukrepov skupne kmetijske politike s področja čebelarstva;
  • svetovanje pri organizaciji in delovanju organizacij pridelovalcev (združevanje na področju pridelave, predelave in trženja čebeljih pridelkov in izdelkov);
  • svetovanje na področju zakonodaje in izvajanja predpisov, ki urejajo čebelarjenje;
  • sodelovanje pri pripravi razvojnih programov v čebelarstvu;
  • ozaveščanje mladine in širše javnosti o pomenu čebelarstva;
  • druge svetovalne naloge v čebelarstvu.
Tedenski izbor zakonodaje
tfl Sklep o izračunavanju donosnosti, čiste vrednosti sredstev, vrednosti enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada in načinu določitve datuma konverzije,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 82/2009 z dne, 19.10.2009, veljati začne 27.10.2009

Sklep določa:

  • metodologijo za ugotavljanje čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada in povprečne letne čiste vrednosti teh sredstev;
  • pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti vzajemnega pokojninskega sklada;
  • metodologijo za ugotavljanje vrednosti enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada in odkupne vrednosti enot premoženja, vpisanih na osebnem računu zavarovanca;
  • način določitve datuma konverzije vplačane čiste premije v število enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada.

Vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se izračunava v skladu s sklepom Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki določa podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja računovodskih izkazov za vzajemne pokojninske sklade.

tfl Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 384. člena, drugi odstavek 385. člena, prvi stavek tretjega odstavka 387. člena in prvi odstavek 388. člena Zakona o gospodarskih družbah niso v neskladju z Ustavo,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 83/2009 z dne, 23.10.2009.

Prvi odstavek 384. člena, drugi odstavek 385. člena, prvi stavek tretjega odstavka 387. člena in prvi odstavek 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 do 68/08) niso v neskladju z Ustavo.

Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega in petega odstavka 590. člena v zvezi z drugim odstavkom 387. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) predlogu, da naj se v sodni register vpiše sklep o prenosu delnic na glavnega delničarja (na podlagi izključitve delničarjev iz družbe), ugodilo.
Sklep o tem je sprejelo kljub temu, da sta pritožnika (kot manjšinska delničarja) vložila tožbo na razveljavitev sklepa skupščine o prenosu delnic. Pojasnilo je, da z odložitvijo vpisa predlagatelju nastajajo stroški in da se drugi delničarji (glede na to, da sta tožbo vložila le pritožnika) s sklepom skupščine očitno strinjajo in da sprejemajo ponujeno odpravnino. Sklenilo je, da je zato prav, da ti delničarji odpravnino čim prej dobijo in da nanjo ne čakajo do odločitve sodišča o tej tožbi. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnikov in je potrdilo sklep registrskega sodišča. Sprejelo je stališče, da sodišče prve stopnje ni kršilo pravil o kontradiktornosti, ker predloga za vpis pritožnikoma ni vročilo, saj ni ravnalo v nasprotju z 31. členom Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/1994 in nasl.). Ta člen je specialna določba v razmerju do 4. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl.). Višje sodišče je tudi odločilo, da zakonska ureditev izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe ni v nasprotju s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).
Pritožnikoma je pojasnilo, da gre za korporacijsko pravni institut, ki ga ni mogoče enačiti z razlastitvijo malih delničarjev, saj jim pripada primerna denarna odpravnina (določena na podlagi petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena ZGD-1), o višini katere bo odločalo sodišče v nepravdnem postopku.

tfl Odločba o ugotovitvi, da so tretji odstavek 8. člena, 84. in 85. člen Zakona o delovnih razmerjih v neskladju z Ustavo ter da prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 10. člena Zakona o kolektivnih pogodbah nista v neskladju z Ustavo,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 83/2009 z dne, 23.10.2009.

Tretji odstavek 8. člena, 84. in 85. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07) so v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v devetih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pobudniki izpodbijajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP), ki določajo stranke kolektivnih pogodb na delavski in delodajalski strani (prvi odstavek 2. člena ZKolP) in veljavnost kolektivnih pogodb (10. člen ZKolP), ter prehodni določbi, ki se nanašata na delodajalska združenja z obveznim članstvom (32. člen in drugi odstavek 34. člena ZKolP). Izpodbijajo še tretji odstavek 8. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki določa pristojnost delodajalca, da sprejme splošni akt, ki nadomešča kolektivno pogodbo na ravni podjetja, če pri njem ni organiziranega sindikata, ter 84. in 85. člen ZDR, ki določata vlogo sindikata pri nasprotovanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu. Navajajo, da izpodbijana ureditev brez stvarnih in razumnih razlogov uzakonja monopolni model "sindikalne" industrijske demokracije tako nad vodenjem kot nad rezultati kolektivnih pogajanj. S tem naj bi onemogočala enakopravno sodelovanje prav tako voljenih oziroma splošnih predstavništev delojemalcev in delodajalcev kot legitimnih zastopnikov vseh članov obeh populacij v kolektivnih pogajanjih. Zatrjujejo neskladje izpodbijanih določb z drugim odstavkom 14. člena (načelo enakosti pred zakonom) in s 76. členom (sindikalna svoboda) Ustave. Člena 84 in 85 ZDR naj bi bila v neskladju z Ustavo zato, ker naj bi delavce, ki niso člani sindikata, postavljala v pravno deprivilegiran položaj v primerjavi z delavci, člani sindikata, glede zakonske pravice do nasprotovanja in "začasnega zadržanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi". Tretji odstavek 8. člena ZDR naj bi bil v neskladju z Ustavo zato, ker naj bi izključeval možnost sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe kot dvostranskega avtonomnega pravnega akta v primerih, ko pri delodajalcu ni reprezentativnega sindikata, in naj bi namesto tega v omenjenih primerih (kljub morebitnemu obstoju sveta delavcev kot legitimno izvoljenega predstavništva celotnega kolektiva zaposlenih) dopuščal enostransko urejanje pravic s splošnim aktom delodajalca. S tem naj bi bil sindikalni monopol priveden do popolnega teoretičnega in praktičnega absurda.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec oktober, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove DDV.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.