Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 34, letnik IV, 3. november 2009

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Kot smo napovedali v prejšnji številki TFL Glasnika, bomo v današnji številki napisali nekaj o upravljanju in nadzoru družb tveganega kapitala ter o davčnih olajšavah, ki jih družbe tveganega kapitala lahko uveljavljajo.

Tema tedna: Zakon o družbah tveganega kapitala

Skladno s 14. členom Zakonom o družbah tveganega kapitala (ZDTK) (Uradni list RS št. 92/2007) in Zakonom o dopolnitvah Zakona o družbah tveganega kapitala (ZDTK-A), (Uradni list RS št. 57/2009) odloča o podelitvi in odvzemu statusa družbe tveganega kapitala Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljevanju ministrstvo). Ministrstvo je pooblaščeno tudi za nadzor nad družbami tveganega kapitala.
Opravlja ga:

  • s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil družb tveganega kapitala in drugih oseb, ki so po tem zakonu dolžne poročati ministrstvu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,
  • z opravljanjem pregledov poslovanja družbe tveganega kapitala in
  • z izrekanjem ukrepov odredb o odpravi kršitev.

Ministrstvo, za potrebe nadzora lahko zahteva poročila in informacije, ki so pomembne za namen posameznega nadzora od same družbe tveganega kapitala, pa tudi od povezanih oseb. V roku osmih dni pa mora družba tveganega kapitala ministrstvo obvestiti o:

  • spremembi ustanovitvenega akta,
  • vpisih v sodni register,
  • spremembi pogodbe o upravljanju družbe tveganega kapitala,
  • sprejetem letnem poročilu.

Družbe tveganega kapitala, ki so organizirane kot majhne družbe po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), (Uradni list RS, št. 42/2006 do 42/2009), se glede sestave in revidiranja letnega poročila uporabljajo pravila za srednje in velike kapitalske družbe. Revizijo opravi pooblaščeni revizor. Pri izdaji mnenja mora revizor v dodatku podati tudi mnenje glede delovanja družbe tveganega kapitala v skladu z ZDTK.

Poleg redne revizije letnega poročila, se nadzor nad družbo tveganega kapitala izvaja tudi v obliki pregleda poslovanja. Pregled poslovanja opravi na podlagi naloga predsednika komisije (komisijo imenuje minister za gospodarstvo) pooblaščeni revizor ali druga strokovno usposobljena oseba, ki jo pooblasti minister, pristojen za gospodarstvo.

V primeru hujših kršitev ZDTK ministrstvo lahko družbi odvzame status družbe tveganega kapitala.

Družba tveganega kapitala je gospodarska družba po ZGD-1 in je ustanovljena v pravni obliki dvojne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, komanditne družbe ali komanditne delniške družbe s tem, da mora biti v aktu družbe izrecno določeno, da gre za družbo tveganega kapitala.

Družbo tveganega kapitala zastopa, vodi in opravlja vse njene posle druga gospodarska družba (zakoniti zastopnik). Če je družba tveganega kapitala:

  • komanditna družba, je njen zakoniti zastopnik komplementar,
  • dvojna družba organizirana kot družba z neomejeno odgovornostjo, so njeni zakoniti zastopniki družbeniki.

Družba tveganega kapitala mora družbo, ki jo upravlja, določiti v ustanovitvenem aktu. Pravice in obveznosti med družbo tveganega kapitala in družbo, ki jo upravlja, morajo biti urejene v pogodbi o upravljanju družbe tveganega kapitala.

Družbe tveganega kapitala, ki so ustanovljene po ZDTK, skladno s 4. točko 61. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDDPO-2) (Uradni lis RS. Št. 117/2006 do 5/2009) za dopustno dejavnost po ZDTK v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb uporabijo davčno stopnjo 0%. Če družba opravlja tudi drugo, obdavčljivo dejavnost, je za uporabo stopnje 0% potrebno voditi ločene evidence in sestaviti ločen davčni obračun.

Davčne ugodnosti so, poleg davčne stopnje 0% v družbi tveganega kapitala, predvidene tudi za lastnike družbe tveganega kapitala. Skladno s 6. točko 25. člena ZDDPO-2 se pri zavezancu za plačilo davka od dohodka pravnih oseb, iz osnove za obračun izvzame dobiček ustvarjen iz odsvojitve lastniških deležev, pridobljenih na podlagi naložb tveganega kapitala v družbi tveganega kapitala, če je ta družba imela status družbe tveganega kapitala skozi celotno obdobje imetništva takega deleža zavezanca.

Če je imetnik kapitala zavezanec za plačilo dohodnine, je v 5. točki 96. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 20/2009) predvidena oprostitev plačila dohodnine od odsvojitve kapitala. Odsvojitev takšnega deleža je potrebno priglasiti davčnem organu, ki odloči ali gre za odsvojitev po navedeni točki ZDoh-2.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
1. Rezervacije – davčno priznan odhodek: Strinjamo se z mnenjem, da so rezervacije, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 20. člena ZDDPO-2, priznane v višini 50 % oblikovanih rezervacij, rezervacije, oblikovane v skladu s SRS (2006) oziroma MSRP, ki v drugem odstavku 20. člena niso izrecno naštete, pa so, na podlagi splošne določbe 12. člena ZDDPO-2, davčno priznane v celoti. Po določbah SRS 10 (2006) in MRS 37 se namreč rezervacije oblikujejo tudi za druge namene in ne le za namene, ki so našteti v drugem odstavku 20. člena ZDDPO-2. Tako se v skladu z računovodskimi standardi rezervacija pripozna, če:
  1. obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza;
  2. je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi; in
  3. je mogoče zanesljivo oceniti znesek obveze.
Za rezervacije, katere je davčni zavezanec v skladu s SRS 10 (2006) ali MRS 37 ali na podlagi druge zakonske obveze, dolžan oblikovati, ni pa jih mogoče uvrstiti v katero od rezervacij, navedenih v drugem odstavku 20. člena ZDDPO-2, ki določa, katere rezervacije se obravnavajo po tem členu, in se priznajo kot odhodek le v višini 50 %, menimo, da je oblikovanje teh rezervacij lahko v celoti davčno priznan odhodek. Če ZDDPO-2 namreč ne vsebuje posebnih določb glede posameznih vrst odhodkov, potem se ti odhodki priznajo v zneskih, obračunanih v skladu z računovodskimi standardi. Ker drugi odstavek 20. člena ZDDPO-2 določa, da se za rezervacije po tem členu štejejo le rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi, v skladu s SRS 10 (2006) in MSRP pa so davčni zavezanci dolžni oblikovati tudi druge vrste rezervacij, so zneski teh rezervacij ob oblikovanju v celoti davčno priznan odhodek. Pri tem dodajamo, da bo davčni organ v vsakem konkretnem primeru presojal, ali so izpolnjeni pogoji za oblikovanje rezervacij, ki so določeni z računovodskimi standardi. Izjema od takšne ureditve so posebne rezervacije pri bankah, borzno posredniških družbah in zavarovalnicah (34. člena ZDDPO-2), ki so jih le-te dolžne oblikovati glede na določbe zakona, ki ureja bančništvo, zakona, ki ureja trg vrednostnih papirjev in zakona, ki ureja zavarovalništvo.
2. Povračila stroškov prehrane in prevoza vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo: Po 8. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 780/08, 125/08 in 20/09) se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo plačila vajencem dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada. Po drugem odstavku istega člena se pri določanju neobdavčene višine navedenih plačil kot podlago upošteva raven posameznih pravic, ki so določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Drugi odstavek 44. člena ZDoh-2 tudi določa, da če delodajalec izplačuje navedena plačila, ki so višja od zneskov, ki jih določi vlada, se znesek teh plačil v delu, ki presegajo določene neobdavčene zneske, vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Neobdavčene zneske plačil vajencem, dijakom in študentom določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008) v 12. členu. Po tej določbi se plačila vajencem za obvezno praktično delo ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, glede na letnik šolanja, do višine: 84 eurov na mesec za 1. letnik, 126 eurov na mesec za 2. letnik, 167 eurov na mesec za 3. letnik, 167 eurov na mesec za 4. letnik. Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, pa se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 172 eurov za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca. Iz navedenega izhaja, da plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo veljajo za dohodke iz delovnega razmerja po ZDoh-2. Zato se tudi morebitna izplačila povračil stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov prehrane med delom navedenim osebam davčno obravnavajo skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. To pomeni, da se povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov prehrane med delom, ki se poleg nagrade za opravljeno obvezno praktično delo izplačajo vajencem, dijakom ali študentom, ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
1. Prag rentabilnosti: V hudem konkurenčnem boju se podjetja srečujejo na eni strani z nižanjem cen prodajnih artiklov in na drugi strani z nujnim obvladovanjem stroškov. Na trgu uspejo le tisti, ki imajo dovolj racionalizirano poslovanje, da uspejo preživeti in seveda tisti, ki širijo svoj prodajni asortiman in obseg prodaje. Poti doseganja optimalnega obsega poslovanja so različne, vsem pa je skupno to, da se njihov obseg odraža v ugotavljanju praga rentabilnosti poslovanja. Prag rentabilnosti poslovanja je tista prelomna točka, kjer se predpostavlja, da podjetje vse kar proizvede tudi proda, pri tem pa nima ne dobička in ne izgube. To pa pomeni, da je pri poslovanju na pragu rentabilnosti, izkupiček od prodaje (prihodki od prodaje) enak vsem stroškom poslovanja. Iz tega sledi, da mora biti prodajna cena večja od lastne cene proizvoda, saj je v primeru poslovanja na pragu rentabilnosti lastna cena enaka tržni ceni. Pri odločanju ali poslovati tudi pod pragom rentabilnosti - torej z izgubo, pa igra ključno vlogo razmerje med stalnimi in spremenljivi stroški. Če je namreč izguba manjša kot so stalni stroški, podjetje kratkoročno lahko posluje tudi z izgubo. Pri ugotavljanju praga rentabilnosti, torej tistega obsega proizvodnje, ki ne prinaša ne dobička in ne izgube, se pogosto uporablja formula:

Količina = Stalni stroški / (cena – povprečni spremenljivi stroški)

Ugotavljanje praga rentabilnosti pride v poštev tako na mikro ravni - pri uvajanju novega proizvoda v proizvodni proces, kot na makro ravni - ustanavljanju podjetja, sanaciji podjetja, ipd. Omenjena metoda upravičenosti doseganja določenega obsega poslovanja pa je eden od ključnih pristopov pri:

  • vlaganjih investitorjev v poslovni projekt,
  • odobritvi posojila bank,
  • drugih vlaganj potencialnih vlagateljev,
  • opredeljevanju do sodelovanja z novimi poslovnimi partnerji.
2. Oblikovanje rezervacij in kratkoročnih časovnih razmejitev za zaslužke zaposlencev: Slovenski računovodski standardi 2006 (v nadaljevanju SRS),(Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2009) poleg drugih sprememb, ki so bile sprejete zaradi usklajevanja z Mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS), (Uradni list EU L 261/2003 do 320/2008) (v nadaljevanju MRS), uvajajo tudi zahtevo po vračunavanju stroškov zaposlencev, za katere v posameznem letu še ni nastopila obveznost plačila. Če obveznost nastopi v naslednjem letu, se oblikujejo kratkoročne pasivne časovne razmejitve, če pa obveznost nastopi nekje v daljni prihodnosti, se oblikujejo dolgoročne rezervacije za zaslužke zaposlencev. Pri odločanju o tem, ali bo podjetje v knjigovodskih razvidih pripoznalo zaslužke zaposlencev, je potrebno upoštevati določila Pojasnila 4 k uvodu v slovenske računovodske standarde (2006) – bistvenost (v nadaljevanju Pojasnila), (Uradni list RS, št. 75/2006), ki v 2.b. točki navaja, da se podjetje lahko odloči, da ne oblikuje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, če razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacij in dejanskim zneskom stroškov za jubilejne nagrade in odpravnine niso pomembne. Skladno s 1. točko Pojasnila je znesek bistven, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih. Naravo in stopnjo bistvenosti podjetje opredeli v svojih aktih. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se največkrat oblikujejo za neizplačane dopuste. Skladno z 2. odstavkom 163. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), (Uradni list RS, št. 42/2006 do 45/2008), ima zaposlenec pravico izrabiti neizkoriščeni letni dopust, v dogovoru z delodajalcem, do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da bo dopust obračunan in plačan v naslednjem letu, stroški morajo biti izkazani v letu, ko je pravica do dopusta nastala in s tem seveda tudi stroški nadomestila za izrabo letnega dopusta. Rezervacije za zaslužke zaposlencev se praviloma oblikujejo za:
  • tisti del zneska stroškov dela, katerega izplačilo zahtevajo zaposlenci na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta podjetja ali pogodbe o zaposlitvi, podjetje pa takemu izplačilu nasprotuje,
  • jubilejne nagrade in
  • odpravnine, ki pripadajo zaposlencem, ko nehajo delati v podjetju.

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 26.10.2009 do 1.11.2009 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 84/2009, 85/2009 in 86/2009)
tfl Pravilnik o izvrševanju varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 84/2009 z dne, 27.10.2009, velja od 28.10.2009, uporablja se od 27.11.2009

Pravilnik podrobneje ureja izvrševanje varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov ter določa izvajalce, pri katerih se varnostni ukrep lahko izvršuje.
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu izvršujejo psihiatrične bolnišnice v Republiki Sloveniji, praviloma glede na prebivališče osebe, ki ji je izrečen ta varnostni ukrep.
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti izvršujejo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki izvršujejo psihiatrično dejavnost na podlagi koncesije.

tfl Pravilnik o izvrševanju varstvenega nadzorstva,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 85/2009 z dne, 30.10.2009, velja od 29.11.2009

Pravilnik podrobneje ureja pogoje, ki jih morata izpolnjevati svetovalec in pomočnik svetovalca pri izvrševanju pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom in pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom in način dela svetovalca in pomočnika prostovoljca.
Za svetovalca pri izvrševanju varstvenega nadzorstva je lahko imenovan strokovni delavec centra za socialno delo, ki ima tri leta delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ali na področju strokovnega dela s storilci kaznivih dejanj ali druga oseba, ki s predlogom soglaša in ima tri leta delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ali na področju strokovnega dela s storilci kaznivih dejanj.
Pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom sodišče imenuje svetovalca, ki ga predlaga direktor centra za socialno delo, pristojnega po predpisih o socialnem varstvu.
Pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom sodišče imenuje svetovalca pred nastopom pogojnega odpusta.
Svetovalca sodišču predlaga direktor centra.

tfl Hierarhija pravil revidiranja,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 85/2009 z dne, 30.10.2009, velja od 29.11.2009

Hierarhijo pravil revidiranja je treba določiti zaradi:

  • opredelitve pravil revidiranja in prioritete posameznih pravil revidiranja pri njihovi obvezni uporabi;
  • zagotavljanja izvajanja revizijskih in njim sorodnih storitev na najvišji kakovostni ravni;
  • ugotavljanja in določanja obsega revizorjeve odgovornosti do naročnikov in javnosti, ki uporablja in/ali se opira na revizorjeve storitve;
  • zmanjševanja vrzeli v pričakovanjih javnosti, kar pripomore k boljšemu razumevanju revizorjevega dela in njegovih izsledkov, ki se sporočajo naročnikom in javnosti;
  • povečevanja učinkovitosti revidiranja;
  • podpore pri izvajanju revidiranja in revidiranju sorodnih storitev, s ciljem širjenja najboljših strokovnih rešitev in pravil etičnega ravnanja oziroma delovanja revizorja.

Pravila revidiranja sestavljajo v skladu s 4. členom Zakona o revidiranju (Rev-2):

  1. Zakon o revidiranju (Rev-2);
  2. Mednarodni standardi revidiranja in druga pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC):
    • Mednarodni standardi obvladovanja kakovosti,
    • Mednarodni standardi poslov preiskovanja,
    • Mednarodni standardi poslov dajanja zagotovil,
    • Mednarodni standardi sorodnih storitev,
    • Mednarodna stališča o revizijskih postopkih,
    • Mednarodna stališča o postopkih preiskovanja,
    • Mednarodna stališča o postopkih dajanja zagotovil,
    • Mednarodna stališča o postopkih sorodnih storitev,
    • Kodeks etike za računovodske strokovnjake;
  3. Temeljna revizijska načela in druga pravila revidiranja, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo,
  4. drugi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdani na njihovi podlagi.
Tedenski izbor zakonodaje
tfl Sklep o spremembi obrestne mere zamudnih obresti za davke, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 85/2009 z dne, 30.10.2009, velja od 31.10.2009

Obrestna mera zamudnih obresti iz prvega odstavka 96. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 do 125/2008) se spremeni tako, da znaša 0,0247 odstotka.

31.10.2009 so začeli veljati spremenjeni:

1.11.2009 je začel uporabljati Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS).

tfl Sklep o zavrženju ustavne pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani in o zavrženju pobude za oceno ustavnosti 39. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08),
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 86/2009 z dne, 30.10.2009.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 39. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008) se zavrže.
S pobudo pobudniki oziroma pritožniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedena zakon in sodno odločbo. Zatrjujejo, da je odločitev v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Pobudniki utemeljujejo pravni interes s tem, da je sodišče sodno takso za revizijo odmerilo na podlagi izpodbijane določbe in da so zoper sklep glede odmere sodne takse tudi vložili ustavno pritožbo. Smiselno predlagajo, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo razveljavi.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec november, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.