TFL Glasnik št. 35/2009: Ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2

Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije

Številka 35, letnik IV, 10. november 2009

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Davčna uprava Republike Slovenije je s 1. septembrom letošnjega leta začela preverjati rezidentski status na sistemu e-davki. Rezidentski status je zelo pomemben za pravilno napoved dohodnine, zato Davčna uprava Republike Slovenije poziva vse tiste, ki rezidentskega statusa še niso uredili, da to uredijo čim preje. Zaradi izjemne aktualnosti, smo današnji TFL Glasnik posvetili ugotavljanju rezidentstva.

Tema tedna: Ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2

Rezidentstvo je definirano v 6. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 20/2009) takole: » Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je Zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:

v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, ali je Zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;

ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.«

Skladno s 5. členom ZDoh-2 je rezident oziroma rezidentka zavezan k plačilu dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Nerezident oziroma nerezidentka pa je zavezan k plačilu dohodnine le od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Rezidentski status je potrebno urejati tudi formalno pri davčnem organu. Praviloma morajo rezidentski status urejati:

posamezniki, pri katerih se okoliščine, ki vplivajo na njegov status rezidenta oz. nerezidenta, lahko spremenijo,
posamezniki, ki želijo pridobiti mnenje davčnega organa o svojem rezidentskem statusu skladno z določili 6. in 7. člena ZDoh-2 in
posamezniki, ki veljajo hkrati za rezidente več držav po določbah notranjih zakonodaj v teh državah z namenom, da se ugotovi davčno rezidentstvo, skladno z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa, skupaj z vprašalnikom »Ugotovitev rezidentskega statusa prihod (ali odhod) v/iz Republike Slovenije, vloži zavezanec za dohodnino (posameznik) pristojnemu davčnemu uradu. Pristojni davčni urad je tisti, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register ali tisti, na območju katerega je nastala oziroma bi lahko nastala davčna obveznost. Davčni organ o izpolnjevanju pogojev za rezidentski status in o rezidentskem statusu odloči z odločbo.

Kot smo zapisali v uvodu tega TFL Glasnika, je Davčna uprava Republike Slovenije s 1. septembrom letošnjega leta uvedla kontrolo rezidentskega statusa v sistemu e-davki. Glede na dejstvo, da morajo izplačevalci dohodkov fizičnih oseb ob izplačilu predložiti DURS obrazec REK in iREK – individualni rek, na katerem se označuje tudi rezidentski status preko e-davkov, je zelo pomembno, da je rezidentski status fizičnih oseb pravilen. Do konca letošnjega leta sistem e-davki ob oddaji obrazcev REK javi kateri prejemniki plačil nimajo urejenega rezidentskega statusa, vendar to ni kritična napaka. Oddaja obrazca je kljub napaki možna.

Po 1.1.2010 se bo kontrola izvajala kot »kritična napaka«, kar pomeni, da oddaja obrazca REK ne bo možna, če podatek o rezidentstvu ne bo enak kot v davčnem registru. Oddaja obrazca REK bo možna le, če bo takšen prejemnik dohodka na obrazcu REK označen kot nerezident, kar pa ni rešitev.

Vse izplačevalce dohodkov fizičnih oseb opozarjamo naj bodo pozorni na obvestila ob oddaji obrazcev REK v sistemu e-davki in svoje zaposlene ali druge fizične osebe, ki jim izplačujejo dohodke opozorijo na problem neurejenosti rezidentstva, ker bodo sicer imeli težave z oddajo REK obrazcev v letu 2010.

Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Registracija za namene DDV – firma podjetja: Podjetja lahko na računih uporabljajo naziv (ime firme) s katerim so se registrirali na sodišču, pri tem pa ni pomembno, ali gre za krajši ali daljši naziv. Po določbah 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1(Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. V 82. členu ZDDV-1 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom ZDDV-1, med drugim na računu navesti: identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev in ime in naslov davčnega zavezanca. Tako podjetja lahko na računih uporabljajo naziv (ime firme) s katerim so se registrirali na sodišču, pri tem pa ni pomembno, ali gre za krajši ali daljši naziv. Za uveljavitev pravice do odbitka DDV je potrebno razpolagati z dokumentom, ki vsebuje vse zakonsko predpisane sestavine ter na ta način omogoča nedvoumno identifikacijo davčnega zavezanca. Uporabo krajšega ali daljšega naziva podjetja (imena firme) ni mogoče šteti za neizpolnjen pogoj za odbitek DDV, zato pravice do odbitka DDV ni mogoče odvzeti.
	2. Status pretežnega izvoznika in pripojitev: Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) v tretjem odstavku 73. člena glede vračila DDV na podlagi obračuna DDV določa, da se davčnemu zavezancu, ki zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav blaga znotraj Skupnosti v zaporednih obračunih DDV izkazuje presežek DDV, na njegovo zahtevo presežek DDV vrne v 30 dneh po predložitvi obračuna DDV. Niti ZDDV-1 niti Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07 in 21/08) ne vsebujeta posebnih določb v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev statusa izvoznika v primeru pripojitve, zato je treba upoštevati veljavne določbe 113. člena pravilnika. Tako se kot izvoznik v skladu s 113. členom pravilnika šteje davčni zavezanec, pri katerem je vsota vrednosti izvoza (podatek iz knjigovodstva davčnega zavezanca) in vrednosti dobav blaga znotraj Skupnosti (podatek iz polja 12 obrazca DDV-O) po podatkih iz predloženih obračunov za zadnjih šest mesecev večja od vsote vrednosti dobav blaga in storitev (podatek iz polja 11 obrazca DDV-O, zmanjšan za vrednost izvoza) ter vrednosti oproščenih dobav brez pravice do odbitka DDV (podatek iz polja 15 obrazca DDV-O) za isto obdobje in, ki hkrati v istem obdobju, v vsaj dveh zaporednih obračunih izkazuje presežek odbitka DDV. Davčni zavezanci predložijo davčnemu organu vlogo za pridobitev statusa izvoznika, v kateri navedejo: firmo oziroma ime in sedež (naslov) oziroma stalno prebivališče, identifikacijsko številko za DDV. Davčni organ po prejemu vloge izda davčnemu zavezancu odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvoznika za obdobje največ 12 mesecev. V skladu s šestim odstavkom 580. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1B (Uradni list RS, št. 42/06 (60/06 popr.) in 68/08) z združitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Status izvoznika po ZDDV-1 ni pravica niti pravno razmerje, ki bi se lahko prenašalo s pravnim poslom pogodbe o pripojitvi korporacijskega prava iz enega na drugega davčnega zavezanca. Ta status pridobi davčni zavezanec, ki je vlogo predložil, za določeno obdobje po posebni individualni odločbi davčnega organa ter se ob prenehanju tega davčnega zavezanca zanj tudi preneha. Iz navedenega izhaja, da se status izvoznika pri pripojitvi ne prenese na prevzemno družbo, ampak lahko prevzemna družba v primeru, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa izvoznika, določene v prvem odstavku 113. člena pravilnika, davčnemu organu predloži vlogo, na podlagi katere ji davčni organ izda odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvoznika za obdobje največ 12 mesecev.

Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Datum trgovanja in datum poravnave: Pri obračunavanju običajnega nakupa finančnega sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja táko finančno sredstvo pripozna z upoštevanjem bodisi datuma trgovanja bodisi datuma poravnave. Enako velja za obračunavanje običajne prodaje finančnega sredstva. Izbrani način se dosledno uporablja za vse nakupe ali prodaje finančnih naložb, ki pripadajo isti skupini iz Slovenskega računovodskega standarda (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 3.7.. Datum trgovanja (menjave) je datum, na katerega se podjetje zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Datum trgovanja se nanaša na: pripoznanje sredstva, ki naj bi bilo prejeto, in obveznosti, ki naj bi bila poravnana, na datum trgovanja ter odpravo pripoznanja sredstva, ki je prodano, pripoznanje dobička ali izgube pri odtujitvi in pripoznanje terjatve do kupca za plačilo na datum prodaje. Na splošno se obresti od sredstva in ustrezne obveznosti ne začnejo obračunavati pred datumom poravnave, ko se prenese lastninska pravica. Datum poravnave (plačila) je datum, ko se sredstvo izroči podjetju ali ga izroči podjetje. Datum poravnave se nanaša na: pripoznanje sredstva na dan, ko ga podjetje prejme, ter odpravo pripoznanja sredstva in pripoznanje dobička ali izgube ob odtujitvi na dan, ko ga podjetje izroči. Kadar se pri obračunavanju uporabi datum poravnave, obračuna podjetje spremembo poštene vrednosti sredstva, ki bo prejeto, v obdobju med datumom trgovanja in datumom poravnave na enak način, kot obračuna pridobljeno sredstvo. Torej se sprememba vrednosti ne pripozna za sredstva, ki se izkazujejo po nabavni vrednosti ali odplačni vrednosti; pripozna se v poslovnem izidu za sredstva, ki so razvrščena kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in v kapitalu za sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo.
	2. Diskontiranje pri vrednotenju posameznih gospodarskih kategorij: Tehnika diskontiranja prihodnjih denarnih tokov se najpogosteje uporablja na področju računovodstva finančnih instrumentov in pri vrednotenju določenih gospodarskih kategorij, kot so opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, poslovne združitve, naložbene nepremičnine, rezervacije, finančne naložbe, ipd. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se vrednotijo po modelu prevrednotenja ali po modelu nabavne vrednosti. Pri tem je potrebno določiti nadomestljivo vrednost ali vrednost v uporabi. Nadomestljiva vrednost je lahko tržna cena, če le-ta obstaja, sicer pa se vrednost v uporabi določi z oceno prihodnjih denarnih tokov iz nadaljnje uporabe ali odtujitve sredstva, ki se diskontirajo z uporabo ustreznega faktorja. V praksi de najpogosteje uporabljajo diskontni faktorji kot so: stroške kapitala (npr. WACC – tehtan povprečni strošek kapitala določen po modelu CAPM - kot model določanja odnosa med tveganjem in donosnostjo) obrestna mera po kateri bi se lahko zadolžilo podjetje, tržna obrestna mera. Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine obravnavata mednarodni standard računovodskega poročanj MRS 40 – Naložbene nepremičnine in Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 6 – Naložbene nepremičnine, po katerem se naložbene nepremičnine lahko izkazujejo ali po modelu poštene vrednosti ali po modelu nabavne vrednosti. Če se naložbene nepremičnine vrednotijo po modelu nabavne vrednosti se uporabljajo enake metode in postopke kot pri vrednotenju osnovnih sredstev. Če se naložbene nepremičnine vrednotijo po modelu poštene vrednosti se uporablja eno izmed naslednjih metod vrednotenja: metoda primerljivih prodaj, dohodkovna metoda, stroškovna metoda. Dohodkovna metoda temelji na pričakovanih dobičkih, kar pomeni, da podjetje izračuna pošteno vrednost naložbene nepremičnine kot sedanjo vrednost bodočih dobičkov, kot diskontni faktor pa se upošteva zahtevana donosnost za podobne naložbe. Rezervacije Rezervacije obravnava SRS 10, mednarodni standardi računovodskega poročanja pa rezervacijam namenjajo MRS 37 – in MRS 19 – Zaslužki zaposlencev. Pri rezervacijah, ki jih podjetje oblikuje za daljše obdobje, torej daljše od enega leta, je potrebno razkriti sedanjo vrednost z diskontiranjem vrednosti, pri čemer se kot diskontni faktor uporablja tržna obrestna mera kakovostnih obveznic. Dolgovi in dobro ime pri poslovnih združitvah Pri poslovnih združitvah je potrebno v skladu s MSR 36 – Oslabitev sredstev letno preverjati nadomestljivo vrednost dobrega imena in ga oslabiti, če je knjigovodska vrednost večja od nadomestljive vrednosti.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Podatki o stanju finančnih sredstev, Podatki o stanju obveznosti, Podatki o transakcijah v finančnih sredstvih, Podatki o transakcijah v obveznostih, Podatki o vrednostnih spremembah v sredstvih, Podatki o spremembah v obveznostih Rok: do 10.11.2009, poročanje AJPES-u za preteklo tromesečje
	Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) Rok: do 10.11.2009, poročanje Davčnemu uradu RS za preteki mesec
	Rekapitulacijsko poročilo Rok: do 10.11.2009, poročanje Davčnemu uradu RS za preteklo tromesečje
	Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike, Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka Rok: do 15.11.2009, poročanje Davčnemu uradu RS za pretekli mesec
	Prejem (Uvoz), Odprema (Izvoz) Rok: do 15.11.2009, poročanje Statističnemu uradu RS za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 2.11.2009 do 8.11.2009 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 87/2009, 88/2009 in 89/2009)
	Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (ZRPPR1015), Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 87/2009 z dne 2.11.2009, velja od 3.11.2009, uporabljati se začne 1.1.2010. Zakon določa dodatne ukrepe za spodbujanje razvoja Pomurske regije v letih 2010 do 2015 in način njihovega financiranja. Ukrepi razvojne podpore so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest in ohranjanju obstoječih, vzpostavljanju razvojne infrastrukture ter odpravljanju posledic gospodarske in finančne krize v Pomurski regiji. Ukrepi razvojne podpore so: program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010–2015, spodbude za zaposlovanje, davčna olajšava za investiranje, prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja na področjih: vzpostavitve medpodjetniškega izobraževalnega centra, vzpostavitve regijskega gospodarskega središča, vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrije in diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in vlaganja v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo. Ukrepi razvojne podpore se izvajajo v skladu s pravili o uporabi sredstev evropske kohezijske politike, pravili evropske politike razvoja podeželja in pravili o dodeljevanju državnih pomoči.
	Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o kazenskem postopku v neskladju z Ustavo in odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 88/2009 z dne 5.11.2009 Zakon o kazenskem postopku (ZKP) (Uradni list RS, št. 63/1994 do 68/2008) je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene protiustavnosti nastopi pravnomočnost sodbe, če je pritožba vložena in sodišče o njej odloči na seji senata, z dnem, ko sodišče odločitev o pritožbi odpravi pritožniku. Pritožnik je bil s pravnomočno sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti iz prvega odstavka 145. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/1994 in nasl. – v nadaljevanju KZ). Izrečena mu je bila denarna kazen, naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka, oškodovanca je sodišče s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je slednje kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikovega zagovornika. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikov očitek kršitve 22. člena Ustave, ker drugostopenjska sodba ni bila odpravljena na njegov naslov pred iztekom t. i. absolutnega zastaralnega roka. Vrhovno sodišče je ocenilo, "da sta z vidika ustavnih procesnih jamstev tako razlaga, da zastaranje pregona preneha teči z dnem seje pritožbenega sodišča kot tudi razlaga, da zastaranje pregona preneha teči, ko je odločba vsaj odpravljena na naslov obsojenca, v okviru Ustave, torej da gre pri tem za vprašanje zakonitosti". Menilo je, "da bi 22. členu Ustave (katerakoli) razlaga namreč nasprotovala le v primeru, ko enakega testa ne bi prestala niti abstraktna presoja določbe o pravnomočnosti (129. člen Zakona o kazenskem postopku – v nadaljevanju ZKP)". Navedlo je, "da pri tehtanju, ali naj razlaga določb KZ o zastaranju in pravnomočnosti sledi cilju pospešitve postopka oziroma stranki zagotavlja hitro možnost seznanitve z vsebino odločitve, na katero ne more vplivati (vsebina tega jamstva je v praktičnem pogledu prazna), ali naj se na drugi strani zagotovi, da je pravnomočnost kot ustavna kategorija (158. člen Ustave) ne le vsebinsko, temveč tudi časovno vezana na odločitev sodnika ter da se pravočasnost dela zagotovi s poudarjeno odgovornostjo dela in hitrim pisarniškim poslovanjem, je po presoji Vrhovnega sodišča treba dati prednost ustaljeni razlagi. Ta s pravnomočno odločbo urejenemu pravnemu razmerju zagotavlja trdnost in sledi logični celovitosti postopka ter upošteva, da dolžnost sodišča, da v zadevi odloči v razumnem času, nima temelja v določitvi roka za zastaranje pregona. Zatrjevana kršitev 22. člena Ustave in kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP zato nista podani."
	Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg perutninskega mesa in jajc, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 89/2009 z dne 6.11.2009, veljati začne 7.11.2009 Pravilnik določa zavezance za poročanje za trg perutninskega mesa in jajc ter način poročanja zavezancev glede cen perutninskega mesa in jajc v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 546/2003 z dne 27. marca 2003 o nekaterih uradnih obvestilih glede uporabe Uredb Sveta (EGS) št. 2771/75, (EGS) št. 2777/75 in (EGS) št. 2783/75 na področju jajc in perutninskega mesa (UL L št. 81/12 z dne 28. 3. 2003, str. 348), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 504/2009 z dne 15. julija 2009 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 546/2003 o nekaterih uradnih obvestilih glede uporabe Uredb Sveta (EGS) št. 2771/75, (EGS) št. 2777/75 in (EGS) št. 2783/75 na področju jajc in perutninskega mesa (UL L št. 151/22 z dne 16. 6. 2009, str. 22). Zavezanci za poročanje o količinah in cenah po tem pravilniku so klavnice, ki letno zakoljejo več kot 150.000 glav perutnine vrste Gallus domesticus ter pakirni centri s kapaciteto več kot 5.000.000 jajc letno. Pakirni center je obrat, v katerem se jajca razvrščajo po kakovosti in masi.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravila službe v Slovenski vojski, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 84/2009 z dne 27.10.2009, veljati začne 11.11.2009 Pravila službe v Slovenski vojski določajo pravice in dolžnosti pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju vojaške službe oziroma nalog v Slovenski vojski, pravila njihovega ravnanja in obnašanja med opravljanjem vojaške službe, odnose v službi, red v objektih, ki jih uporablja Slovenska vojska, pravila za njeno delovanje ter vojaške slovesnosti in žalovanja. Pravila službe veljajo za vse pripadnike Slovenske vojske, pri čemer se smiselno uporabljajo za vojaške osebe, ki opravljajo delo na delovnih mestih, na katerih se opravlja vojaška služba, in za osebe, ki se usposabljajo iz vojaških veščin in znanj, kadar so v uniformi. Pravila službe se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe, ki delajo v Slovenski vojski. Uporabljajo se tudi pri opravljanju vojaške službe v zavezništvu, pri izvrševanju mednarodnih obveznosti ali nalog v drugih državah in mednarodnih organizacijah, ki jih je sprejela država, če z mednarodno pogodbo ali s posebnim predpisom posamezno vprašanje ni drugače urejeno. Pripadniki Slovenske vojske vojaško službo opravljajo v skladu s splošnimi moralnimi načeli, Kodeksom vojaške etike Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 55/2009), Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski, temi pravili službe ter drugimi akti vodenja in poveljevanja.
	Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (MKSEPT), Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 84/2009 z dne 27.10.2009, veljati začne 11.11.2009 V konvenciji »teroristično kaznivo dejanje« pomeni vsako kaznivo dejanje v obsegu in kot je opredeljeno v mednarodnih pogodbah, navedenih v dodatku konvencije. Namen konvencije je okrepiti prizadevanja pogodbenic pri preprečevanju terorizma in njegovih negativnih vplivov na celovito uživanje človekovih pravic, zlasti pravice do življenja, z ukrepi, ki jih je treba sprejeti na državni ravni in z mednarodnim sodelovanjem ob ustreznem upoštevanju veljavnih večstranskih ali dvostranskih mednarodnih pogodb ali sporazumov med pogodbenicami. Pogodbenice si primerno in ob ustreznem upoštevanju svojih zmogljivosti pomagajo in se medsebojno podpirajo zaradi okrepitve usposobljenosti pri preprečevanju naročila storitve kaznivih terorističnih dejanj, vključno z izmenjavo podatkov in izkušenj, ter tudi z usposabljanjem in drugimi skupnimi preprečevalnimi prizadevanji. Država pogodbenica sprejme primerne ukrepe, zlasti za usposabljanje organov odkrivanja in pregona ter drugih organov, za izobraževanje, kulturo, obveščanje, sredstva javnega obveščanja ter večjo javno ozaveščenost zaradi preprečevanja terorističnih kaznivih dejanj in njihovih negativnih učinkov ob obveznostih spoštovanja človekovih pravic, kot so določene v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in drugih obveznostih v skladu z mednarodnim pravom, kadar se nanašajo na to pogodbenico.

Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec november, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.