Pravilnik določa postopek za razdelitev prometnih pravic, kadar Republika Slovenija sklene dvostranski sporazum o zračnem prometu, njegove spremembe ali priloge k njemu, ki določajo omejitve uporabe prometnih pravic ali števila letalskih prevoznikov Skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje prometnih pravic.

Informacije o prometnih pravicah in njihovem izvajanju na zračnih poteh med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice Evropske unije, s katerimi je Republika Slovenija sklenila sporazume o zračnem prometu, daje Ministrstvo za promet in sicer na sedežu ministrstva ali jih objavlja na spletni strani.

Prevozniki Skupnosti, ki se zanimajo za opravljanje prometa na zračnih poteh z omejenimi prometnimi pravicami ali na zračnih poteh med Republiko Slovenijo in državo, ki ni članica Evropske unije in s katero Republika Slovenija ni sklenila sporazuma o zračnem prometu, lahko obvestijo ministrstvo o svojih načrtih in zahtevah. Ministrstvo te zahteve upošteva pri pogajanjih za sklenitev sporazumov o zračnem prometu.

Statistična raziskovanja v okviru dejavnosti državne statistike izvajajo Statistični urad Republike Slovenije in pooblaščeni izvajalci: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Letni program statističnih raziskovanj vsebuje natančen pregled statističnih raziskovanj, ki se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja delovanje državne statistike. Program je sestavljen iz rednih in razvojnih nalog, ki so razporejene v poglavja, področja in module.

Poglavje in področje predstavljata grobo razdelitev statistične vsebine, ki ob upoštevanju nacionalnih posebnosti sledi vsebini Sklepa (ES) št. 1578/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o statističnem programu Skupnosti 2008–2012 (UL L št. 344 z dne 28. 12. 2007, str. 15).

Poglavja so:

1. Demografske in socialne statistike;
2. Makroekonomske statistike;
3. Poslovne statistike;
4. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;
5. Medpodročne statistike;
6. Statistična infrastruktura.

Pravilnik določa:

• projektne osnove za sevalne in jedrske objekte;
• vsebino vloge in vsebino dokumentacije za pridobitev soglasij in dovoljenj za sevalne, jedrske in manj pomembne sevalne objekte po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
• vsebino varnostnega poročila in druge dokumentacije, potrebne za dokazovanje in zagotavljanje varnosti sevalnih in jedrskih objektov;
• podrobnejše zahteve glede organiziranosti sevalnega ali jedrskega objekta ter glede vsebine in oblike programa zagotavljanja kakovosti in njegovega izvajanja v sevalnih in jedrskih objektih.

Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta se morajo upoštevati naslednja načela:

1. Načelo obrambe v globino;
2. Načelo enojne odpovedi;
3. Načelo neodvisnosti;
4. Načelo raznovrstnosti;
5. Načelo redundance;
6. Načelo varne odpovedi;
7. Načelo preverjenih komponent;
8. Načelo stopenjskega pristopa.

Drugi odstavek 46. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002do 56/2008) ni v neskladju z Ustavo.

Predlagatelj kot reprezentativni sindikat za dejavnost kulture izpodbija ustavnost drugega odstavka 46. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK), ker naj bi ogrožal pravice dramskih igralcev kot delavcev.

Kršil naj bi njihovo ustavno in zakonsko zagotovljeno pravico do dela za nedoločen čas, do enakosti pred zakonom in omejeval pravico do dela (drugi odstavek 14. člena, prvi in drugi odstavek 15. člena ter 66. člen Ustave). Izpodbijana določba naj bi bila v nasprotju z 10., 52. in s 53. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 103/2007 – v nadaljevanju ZDR). Ta naj bi glede omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas sicer dopuščal določitev izjem s posebnim zakonom, vendar naj bi ZUJIK veljal že pred uveljavitvijo ZDR, kar naj bi samo po sebi povzročalo, da je z njim v neskladju. Izpodbijana določba ZUJIK naj bi bila »nezakonita« tudi zato, ker dopustnosti sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas povezuje z obstojem posebne narave dela na področju umetniške ali druge kulturne dejavnosti (v nadaljevanju posebna narava dela), vendar prepušča odločitvi delodajalca, da oceni, katero delovno mesto je takšne narave, za sklepanje takšnih pogodb pa ne postavlja nobenih omejitev. Na ta način naj bi omogočala arbitrarno zasledovati le delodajalčev interes. To naj bi dokazovalo dejstvo, da je delodajalec odločil, da je za delovno mesto dramskega igralca podana posebna narava dela, čeprav naj bi šlo za delo kot vsako drugo. Glede na to naj bi bili dramski igralci, zaposleni za določen čas, neenakopravni z drugimi delavci v državi, saj naj bi Ustava delavcem praviloma zagotavljala delo za nedoločen čas. Delovno razmerje za določen delovni čas naj bi bilo mogoče skleniti le izjemoma, to pa naj ne bi moglo veljati za delovno mesto dramskega igralca. Če bi posebna narava dela res pomenila temelj za zaposlovanje za določen čas, meni, da bi to pomenilo, da je dramskega igralca mogoče zaposliti zgolj za določen čas, vendar v praksi ni tako. Po aktu o sistemizaciji delovnih mest je na tem delovnem mestu namreč mogoče zaposlovati tako za nedoločen čas kot za določen čas ali po pogodbi, dejanske oblike zaposlitve pa naj bi samovoljno določal delodajalec. S tem naj dramskim igralcem ne bi bila zagotovljena socialna varnost v primeru bolezni, nezgode, starosti in podobno, prikrajšani pa naj bi bili tudi pri finančni trdnosti (poslovne banke naj ne bi odobrile kreditov). Uporaba izpodbijane določbe ZUJIK na ustavno neskladen način naj bi izhajala tudi iz sodne prakse.

Pravilnik določa pogoje za osebe, ki vzorčijo oddano mleko, pogoje in tehnike za vzorčenje, pogoje za prevoz in hrambo vzorcev ter vodenje ustreznih evidenc pri izvajanju uredbe, ki ureja kvote za mleko in mlečne proizvode.

Vzorčenje surovega mleka izvajajo strokovno usposobljene osebe - vzorčevalci.

Za strokovno usposobljeno osebo se šteje oseba, ki ima najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske, veterinarske ali živilske smeri in opravljen tečaj o vzorčenju surovega mleka. Za strokovno usposobljene osebe štejejo osebe, ki imajo opravljen tečaj o vzorčenju surovega mleka in imajo najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzorčenju surovega mleka.

Vzorčevalci morajo tečaj o vzorčenju surovega mleka obnoviti po preteku treh let od dne, ko so ga nazadnje opravili.