Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V prejšnji številki TFL Glasnika smo na kratko povzeli vsebino in razloge za spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o davku na dodano vrednost. Današnja številka TFL Glasnika je namenjena spremembam, ki se nanašajo na obdavčitev storitev z davkom na dodano vrednost. Posebno pozornost bomo posvetili kraju obdavčitve storitev.

Tema tedna: Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost – kraj opravljanja storitev

Novela Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1B) (Uradni list RS št. 85/2009), tako kot Direktiva Sveta 2008/8/ES, z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES, UL L št. 44, uvaja pravilo, da se za kraj opravljanja storitev praviloma šteje kraj dejanske potrošnje.
Splošni pravili glede kraja obdavčitve določa 25. člen ZDDV-1B sta:

• Storitve, opravljene zavezancem so obdavčene po sedežu prejemnika storitev. Če je storitev opravljena stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju sedeža davčnega zavezanca, se za kraj opravljene storitve šteje sedež stalne poslovne enote prejemnika storitve.
• Storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci so obdavčene po sedežu izvajalca storitev. V primeru, da opravi storitev zavezanec preko stalne poslovne enote, ki nima sedeža v kraju sedeža davčnega zavezanca, se za kraj opravljene storitve šteje kraj, kjer ima sedež poslovna enota izvajalca storitve.

Ne glede na dejstvo, da splošni pravili v večini primerov zagotavljata obdavčitev po kraju dejanske potrošnje, pa obstajajo področja, za katera so potrebna posebna pravila. Posebna pravila večinoma temeljijo na obstoječih kriterijih, nanašajo pa se na:

• Storitve posrednikov, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci, so obdavčene tam, kjer je opravljena glavna storitev.
• Storitve povezane z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, je kraj obdavčitve kraj, kjer se nepremičnina nahaja.
• Pri prevozu potnikov je kraj obdavčitve kraj, kjer se opravlja prevoz. Upošteva se prevožena razdalja.
• Prevoz blaga osebam, ki niso davčni zavezanci znotraj Skupnosti, se kot kraj obdavčitve šteje kraj, kjer se prevoz začne.
• Prevoz blaga osebam, ki niso davčni zavezanci izven Skupnosti, se kot kraj obdavčitve šteje kraj, kjer se opravi prevoz, glede na prevoženo razdaljo.
• Prevoz blaga osebam, ki so davčni zavezanci, se kot kraj obdavčitve v Skupnosti in izven Skupnosti šteje kraj, kjer ima sedež prejemnik storitve.
• Pomožne prevozne storitve, kot so nakladanje, razkladanje, pretovarjanje in podobne storitve ter cenitve in delo na premičninah, ki se opravljajo osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer so storitve dejansko opravljene.
• Pri glavnih in pomožnih storitvah s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s storitvami organizatorjev teh dejavnosti je kraj obdavčitve kraj, kjer so storitve dejansko opravljene.
• Kraj obdavčitve pri restavracijskih storitvah in storitvah cateringa, razen kadar so te opravljene na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih je tam, kjer so storitve dejansko opravljene.
• Kraj obdavčitve pri restavracijskih storitvah in storitvah cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih je kraj, kjer se prevoz potnikov začne.
• Kratkoročni najem prevoznih sredstev (najem do vključno 30 dni, v primeru plovil pa do vključno 90 dni) je obdavčen v kraju, kjer je prevozno sredstvo dano na razpolago, ne glede na status najemnika.
• Dolgoročni najem prevoznih sredstev je obdavčen tam, kjer ima sedež najemnik, če je le-ta davčni zavezanec. Če najemnik ni davčni zavezanec, je dolgoročni najem prevoznih sredstev obdavčen tam, kjer ima sedež najemodajalec.
• Kraj opravljanja elektronskih storitev (priloga št. I.a ZDDV-1B) osebam, ki niso davčni zavezanci, vendar imajo sedež oziroma stalno prebivališče v Skupnosti, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki ima sedež zunaj Skupnosti je kraj, kjer ima oseba, ki prejme te storitve sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče.
• Kraj opravljanja naslednjih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče zunaj Skupnosti, je kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče:
  • storitve prenosa in odstopa avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic;
  • storitve oglaševanja;
  • storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in druge podobne storitve ter obdelava podatkov in dajanja informacij;
  • obveznosti v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali pravice iz 30.d člena ZDDV-1B;
  • bančne, finančne in zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema sefov;
  • storitve posredovanja osebja;
  • storitve dajanja premičnin v najem, razen vseh vrst prevoznih sredstev;
  • storitve zagotavljanja dostopa do distribucijskih sistemov za zemeljski plin in električno energijo ter prevoz ali prenos po teh sistemih in opravljanje drugih, s tem neposredno povezanih storitev;
  • storitve telekomunikacij;
  • storitve radijskega in televizijskega oddajanja;
  • elektronsko opravljene storitve, zlasti tiste iz Priloge I a ZDDV1-B.

Kadar se storitve iz zgornjega seznama opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, vendar imajo svoj sedež v Skupnosti, je storitev obdavčena v kraju, kjer ima sedež izvajalec storitev.

Kadar storitve iz zgornjega seznama opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti osebam, ki niso davčni zavezanci, vendar imajo sedež v Skupnosti, te storitve niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost znotraj Skupnosti.

Skladno z 2. točko 30.e člena ZDDV-1B so storitve telekomunikacij ter storitve radijskega in televizijskega oddajanja iz točk i) in j) prvega odstavka 30.d člena ZDDV-1B opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci, imajo pa sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče v Sloveniji, obdavčene v Sloveniji, če te storitve opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Skupnosti.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Prejete dividende, MRS in vpliv na davčno osnovo: Iz določb tretjega odstavka 12. člena Zakona o davku od dohodkov pravni oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08), ki ga je zavezanec navedel v vprašanju, izhaja, da se pri pravnih osebah, ki v skladu z enajstim odstavkom 54. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek, 10/08 in 68/08) vodijo poslovne knjige in sestavljajo računovodska poročila v skladu z MSRP, tudi za ugotavljanje davčne osnove – dobička, priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, sestavljenem v skladu z določbami MSRP. Ker MRS 18 v točki 18.32 določa, da se za znesek izplačanih dividend, ki se nanaša na obdobje pred nakupom kapitalskega deleža (delnic), zmanjša vrednost naložbe, ta znesek ne vpliva na davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZDDPO-2 se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 % v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. členu ZDDPO-2 izvzeti iz davčne osnove zavezanca. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZDDPO-2 se prejete dividende in dobički lahko izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključeni v davčno osnovo. Dividende, ki se nanašajo na obdobje pred nakupom naložbe, niso vključene v davčno osnovo, zato se ne izvzamejo iz davčne osnove in ne vplivajo na znesek odhodkov (v višini 5 %), ki se ne priznajo.
	2. Povprečenje dohodka iz delovnega razmerja po 120. členu ZDoh-2: Dohodek iz delovnega razmerja, ki je zavezancu izplačan za preteklo leto ali več preteklih let kot terjatev, ugotovljena po sklepu o potrditvi prisilne poravnave, se obdavči po povprečni stopnji skladno s prvim odstavkom 120. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09). Povprečenje, kot poseben način ugotavljanja letne davčne obveznosti zavezanca, določa 120. člen ZDoh-2. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena se zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let – po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca. Gre za izjemo od splošnega načina določanja letne dohodnine, katerega namen je ublažitev progresivnosti stopenj dohodnine v praviloma izjemnih primerih, ko zavezanec v tekočem dohodninskem letu na podlagi sodne odločbe prejme plače ali druge dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let. Postopek prisilne poravnave je postopek zaradi insolventnosti nad pravnimi osebami in nad podjetnikom, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/2007, 40/09 in 59/09). Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno okrožno sodišče. Sodišče izda sklep, s katerim potrdi prisilno poravnavo (209. člen ZFPPIPP). V tem sklepu sodišče poleg odločitve o potrditvi prisilne poravnave (1. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP) odloči tudi, katere terjatve so ugotovljene v postopku prisilne poravnave, določi roke za njihovo plačilo in naloži dolžniku, da mora upnikom te terjatve plačati (3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP). Skladno s tretjim odstavkom 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Iz navedenega izhaja, da sodišče v sklepu o potrditvi prisilne poravnave naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave, v deležu in rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Na tej podlagi in ob upoštevanju učinkov potrjene prisilne poravnave (214. in 215. člen ZFPPIPP), se za obdavčitev izplačila dohodkov zaposlenih, prejetih na podlagi sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave, upošteva določba prvega odstavka 120. člena ZDoh-2.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Gotovinsko poslovanje pravnih oseb: Plačevanje z gotovino pravnih oseb je urejeno s Pravilnikom o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (Uradni list RS, št. 30/2002 do 141/2006) (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa pogoje in način vplačila, razpolaganja in plačevanje z gotovino imetnikov poslovnih transakcijskih računov, ki so vpisani v poslovni register. Imetnik poslovnega transakcijskega računa lahko dviguje gotovino za plačila: blaga in storitev imetnikom transakcijskih računov, če posamično plačilo ni večje od 417,29 eura, taks konzularnim in diplomatskim predstavništvom, odkupa efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov ter kreditnih pisem fizičnih oseb, fizičnim osebam, kadar se ta plačila v skladu s Pravilnikom ne nakazujejo na transakcijske račune in zajemajo: dohodke iz delovnega razmerja, plačila dohodnine oproščeni dohodki (odškodnine, nadomestila, ipd.), dividende in obresti do zneska 125,19 eura, nadomestila in volila izplačana predsedniku in članom volilnih odborov ter njihovim namestnikom, prejemke od prodaje kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125,19 eura, plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve pravne osebe ali pravni osebi ali samostojnemu podjetniku, če plačila ne presegajo 417,29 eura. oziroma za ohranjanje blagajniškega maksimuma. Za vse naštete namene ima lahko pravna oseb dvignjeno gotovino s transakcijskega računa največ 3 dni, oziroma 5 dni, če je pravna oseba oddaljena do najbližjega izvajalca plačilnega prometa več kot 15 kilometrov. Blagajniški maksimum določi pravna oseba z internim aktom (npr. Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o poslovanju z gotovino in blagajniškem maksimumu), ki je določen z zneskom gotovine, ki ne sme biti presežen in od katerega se ne sme izplačevati plač ali drugih dohodkov iz delovnega razmerja. V skladu s 6. členom Pravilnika mora imetnik transakcijskega računa gotovino, ne glede na to iz kakšnega naslova jo prejme, vplačati še isti dan na svoj transakcijski račun, oziroma naslednji delovni dan izvajalcu plačilnega prometa, kjer ima odprt svoj transakcijski račun.
	2. Zaloga nedokončane proizvodnje in storitev: Zaloga v postopku proizvajanja zajema nedokončano proizvodnjo in polproizvode. Nedokončana proizvodnja pa lahko zajema tudi opravljanje storitev, ki so do konca obračunskega obdobja dokončane, od naročnika pa še ne prevzete. Nedokončana proizvodnja v širšem pomenu obsega : nedokončano proizvodnjo na proizvajalnih mestih, lastne polproizvode in dele, namenjene za dokončevanje proizvodov, ter odpadke, namenjene uporabi v proizvodnji, izjemoma tudi opravljanje storitev, ki so do konca obračunskega obdobja dokončane, od naročnika pa še ne prevzete (potrjene). Količinska enota nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po : proizvajalnih stroških v širšem pomenu – to so proizvajalni stroški, ki nastajajo do dokončanja procesa proizvajanja in obsegajo tudi posredne stroške nakupovanja, proizvajalnih stroških v ožjem pomenu – to so stroški, ki nastajajo v procesu proizvajanja, zoženi lastni ceni (v utemeljenih okoliščinah) kot eno skrajnostjo – ta zožena lastna cena obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu, posredne stroške nakupovanja, posredne stroške prodajanja in posredne stroške splošnih služb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov financiranja; če obsega tudi stroške financiranja, govorimo o polni lastni ceni. spremenljivih proizvajalnih stroških v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo – ti stroški so poleg neposrednih proizvajalnih stroškov še spremenljivi del posrednih proizvajalnih stroškov.

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 23.11.2009 do 29.11.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 95/2009 in 96/2009)
	Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2D), Objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/2009 z dne, 27.11.2009, velja od 28.11.2009 V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS št. 117/2006 do 96/2009) se dopolnjuje 95. člen, tako da se glasi: »95. člen: Uporaba 15. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb Za obresti na dana oziroma prejeta posojila od povezanih oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona, se uporablja 15. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo). Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov za obresti na dana oziroma prejeta posojila od povezanih oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona, upošteva obračunane obresti do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer to obdobje ne more biti daljše od enega leta. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov za obresti na dana oziroma prejeta posojila od povezanih oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona, za obresti, obračunane za obdobja od 7. junija 2008 dalje, uporabljata prvi in drugi odstavek 19. člena tega zakona. Novela vsebuje tudi prehodno določbo (2. člen - postopkovna določba), ki se navezuje na 95. člen ZDDPO-2, ki pravi, da zavezanci, ki uveljavijo spremembo davčne obravnave obresti na podlagi drugega ali tretjega odstavka 95. člena zakona, lahko zahtevajo vračilo že plačanega davka, če bi bila njihova obveznost za davek zaradi spremenjene davčne obravnave manjša. Zavezanci zahtevajo vračilo davka po prvem odstavku tega člena s posebnim popravkom obračuna za ta namen, ki ga morajo ne glede na roke, določene v zakonu, ki ureja davčni postopek, predložiti najpozneje do 31. marca 2010.
	Deklaracija o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb (DeONSPPS), Objavljena v Uradnem listu RS, št. 95/2009 z dne, 24.11.2009. Državni zbor Republike Slovenije s to deklaracijo določa splošna stališča Slovenije na področju boja zoper podnebne spremembe in prilagajanja na neizogibne posledice globalnega segrevanja. Z deklaracijo se potrjuje zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja kot zavezo sedanjih generacij, da uresničimo takšen razvoj naše skupnosti, ki bo izboljšal možnosti prihodnjih generacij. To zavezo bo Slovenija uresničevala s trajnostnim upravljanjem z naravnimi viri, še posebej z vodo, zrakom, zemljo in gozdovi, ter s smotrno gradnjo in upravljanjem infrastrukture, razvojem trajnostne mobilnosti ter s krepitvijo mehanizmov, ki zagotavljajo močno socialno povezanost družbe in skupnosti ter okolju prijazen razvoj. Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da so stroški ukrepanja zoper podnebne spremembe bistveno nižji od stroškov sanacije škod, ki jih predstavljajo posledice podnebnih sprememb v primeru neukrepanja ter da ukrepanje v smeri takojšnjega in ambicioznega zmanjševanja emisij prinašajo številne koristi, med drugim tudi v obliki novih delovnih mest, večje konkurenčnosti gospodarstva, nižjih stroškov za energijo, večje energetske učinkovitosti in neodvisnosti, boljšega zdravja in varnosti ljudi. Zato razumemo izzive okoljskih sprememb kot priložnost in spodbudo za oblikovanje skupnosti trajnostnega razvoja.
Tedenski izbor zakonodaje
	V Poročevalcu št. 152/2009 je objavljen Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-H) (EPA 749-V). Neposredni cilj predloga zakona je zagotoviti ustrezno pravno podlago za delovanje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), kar predstavlja nujen institucionalni predpogoj za dosego trajnostnega in kvalitativnega preboja na področju omejevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona zahtevnejših kaznivih dejanj na področju gospodarske, javnofinančne kriminalitete, korupcije ter drugih najhujših oblik kriminalitete oziroma kriminalitete, ki zahteva specializirana znanja. Z dosegom tega cilja, bo omogočeno doseganje nadaljnjih posrednih ciljev, ki jih opredeljuje celovit projekt "NPU": zagotoviti ustrezen organizacijski, zakonodajni, materialni in kadrovski okvir za dolgoročno, strokovno in učinkovito, predvsem pa operativno avtonomno delovanje organov pregona in odkrivanja; učinkovitejše izvajanje finančnih preiskav, podajanje pobud in zavarovanje premoženjske koristi pridobljene z organiziranim in gospodarskim kriminalom, specializacija organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vzpostavitev sistema permanentnega in kvalitetnega izobraževanja in usposabljanja specializiranega kriminalističnega kadra, povezano delovanje vseh za to pristojnih državnih organov in institucij in tako koordiniran proces odkrivanja in pregona kaznivega dejanja, okrepiti tehnično in informacijsko podporo preiskovalnim organom, doseči ustrezno (nadpovprečno) vrednotenje dela preiskovalcev, ki se ukvarjajo s tovrstno kriminaliteto.
	Objavljena sta bila tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročju (ZJN-2B) (EPA 751-V) in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-B) (EPA 750-V) (oba v Poročevalcu št. 151, 24.11.2009). Razlogi za pripravo sprememb pri ZJN-2 ter ZJNVETPS-B so odpraviti pomanjkljivosti zakonodaje, ki so se pokazale v praksi, in racionalizirati postopke oddaje javnih naročil. Spremembe se nanašajo predvsem na zmanjšanje administrativnih stroškov, skrajšanje rokov v postopkih javnih naročil, povečanje transparentnosti v postopkih javnega naročanja in dostopnost malih in srednjih podjetij do trga javnih naročil. Pri izvajanju ZJN-2 se je v praksi pokazalo, da so posamezni postopki javnega naročanja in instituti podnormirani, zaradi česar je prihajalo do zlorab. Z namenom preprečevanja le-teh zakon opredeljuje t. i. »protikorupcijsko klavzulo«, uvrstitev ponudnikov, ki so podali neresnično izjavo, v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, razveljavitev pogodbe, bodisi z učinkom za naprej, bodisi z učinkom za nazaj, pa je določena za najhujše kršitve ki se nanašajo na podkupovanje, sklepanje pogodb brez izvedenih postopkov javnega naročanja ali v nasprotju z določitvijo Državne revizijske komisije, omejevanje konkurence,..

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec december, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Kako voditi svoje enostavno knjigovodstvo.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.