Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V tokratni številki TFL Glasnika obravnavamo spremembe Zakona o davku na dodano vrednost, ki določajo ukrepe proti davčnim goljufijam, katere so se dogajale v okviru obračunavanja davka na dodano vrednost v članicah EU.

Tema tedna: Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost – ukrepi proti davčnim goljufijam

Davčne utaje na področju davka na dodano vrednost in goljufije v državah članicah EU izkrivljajo delovanje enotnega trga ter vplivajo tako na prihodke nacionalnih proračunov, kot tudi na financiranje proračuna Skupnosti. Za zmanjševanje davčnih utaj – goljufij sprejemajo države članice ukrepe na področju nacionalne zakonodaje in tudi na področju zakonodaje Skupnosti.

Praksa je pokazala, da do velikih goljufij, v katerih so udeležena fiktivna podjetja oziroma se izdajajo fiktivni računi, prihaja v določenih rizičnih sektorjih. V takšnih primerih Direktiva 2006/112/ES (UL L št. 44) omogoča mehanizme obrnjene davčne obveznosti. Podobna rešitev je povzeta tudi v noveli Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1B) (Uradni list RS, št. 85/2009).

Za preprečevanje davčnih goljufij ZDDV-1B uvaja sledeče ukrepe:

• tržno vrednost kot davčno osnovo,
• zavarovanje davčne obveznosti,
• solidarno odgovornost,
• odvzem ID številke,
• predčasno predložitev obračuna DDV, po zahtevku davčnega organa,
• priloge prvemu obračunu DDV po identifikaciji,
• obrnjeno davčno breme v nekaterih dejavnostih znotraj Slovenije.

Tržna vrednost kot davčna osnova se uporabi pri dobavah blaga in storitev med povezanimi osebami (16. in 17. člen ZDDPO-2), če je za opravljeno dobavo oziroma storitev določena:

• nižja od tržne vrednosti in naročnik nima pravice do odbitka celotnega DDV,
• nižja od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do celotnega odbitka DDV ter za dobavo velja oprostitev,
• višja od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do odbitka celotnega DDV.

Institut zavarovanja davčne obveznosti davčni organ uporabi v primeru, kadar dvomi o upravičenosti za vračilo DDV, ob identifikaciji za DDV ali kasneje, vendar največ 12 mesecev in ob pridobitvi prevoznega sredstva iz EU, pred vpisom vozila v evidenco davčnega organa. Zavarovanje davčne obveznosti se izvede z ustreznim instrumentom zavarovanja (avans, bančna garancija ...).

Solidarna odgovornost je institut, v skladu s katerim, v določenih primerih za plačilo DDV odgovarja poleg dobavitelja blaga oziroma storitev tudi oseba, ki ji je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena. To pomeni, da je zavezanec z ID številko v Sloveniji, ki mu je bila opravljena dobava, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih razlogov izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV.

Če so v sistem davčnih utaj oziroma t.i. davčnega vrtiljaka vključeni davčni zavezanci, ki sicer niso problematični z davčnega vidika, jih lahko davčni organ, ob ugotovitvi takšnih okoliščin, o tem obvesti. V kolikor bi davčni zavezanec s takšnimi transakcijami, kljub obvestilu nadaljeval, bo solidarna odgovornost za plačilo DDV lažje dokazljiva.

Identifikacijsko številko - ID- številko za DDV davčni organ lahko odvzame, če ugotovi, da obstaja sum zlorabe identifikacije za namene DDV, oziroma če je davčni zavezanec zlorabljal identifikacijo tako, da je drugim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV.

Davčni organ lahko zahteva predčasno predložitev obračuna DDV, če v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da obračunani DDV od določene dobave ne bo plačan. Rok za predložitev obračuna ne sme biti krajši od dveh dni od vročitve sklepa. Zavezanec je dolžan plačati DDV v osmih dneh po poteku roka za oddajo obračuna DDV. Za preostanek davčnega obdobja zavezanec odda obračun DDV kot mesečni zavezanec.

Davčni zavezanci, ki prvič oddajajo obračun DDV, morajo k obračunu DDV predložiti tudi seznam prejetih in izdanih računov, ki so bili podlaga za sestavitev prvega mesečnega obračuna DDV.

Obrnjena davčna obveznost (reverse charge) je predvidena v gradbeništvu in nekaterih drugih dejavnostih med zavezanci v Sloveniji, identificiranimi za DDV. Namesto dobaviteljev bodo DDV dolžni obračunati in plačati prejemniki dobav in naročniki storitev ter plačniki predplačil v povezavi z opravljenimi dobavami ali storitvami. Prejemniki dobav bodo imeli tudi pravico do odbitka DDV ob izpolnjevanju pogojev za odbitek DDV.

Več o mehanizmu obrnjene davčne obveznosti med davčnimi zavezanci v Sloveniji bomo napisali v naslednji številki TFL Glasnika.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Knjigovodsko evidentiranje vozil: Obveznost za izdajo računa in obračun DDV nastane le, če davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitve. Izvzem blaga iz zaloge ne pomeni dobave blaga. Davčni zavezanec lahko uporabi posebno ureditev za obdavčljive preprodajalce, če nadaljnja prodaja pomeni del njegove redne dejavnosti preprodaje motornih vozil in če cilj nadaljnje prodaje obstaja ob nakupu. Davčni zavezanec mora na podlagi določbe prvega odstavka 81. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) izdati račun za: dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec; dobave blaga iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega zakona; dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 46. člena tega zakona; vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka; vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve dokončane; druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije. Ker z izvzemom blaga iz zaloge ne nastane nobena obveznost za izdajo računa na podlagi 81. člena ZDDV-1, davčni zavezanec v tem primeru računa ne izda. Dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec na podlagi komisijske pogodbe, je predmet obdavčitve z DDV na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1. Dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec (komitent) komisionarju, je opravljena v trenutku, ko komisionar blago (motorno vozilo) dobavi končnemu kupcu. Davčni zavezanec (komitent) mora zato na podlagi 81. člena ZDDV-1 izdati račun tudi za prodajo motornega vozila preko komisionarja. Obveznost za obračun DDV v primeru dobave blaga na podlagi komisijske pogodbe v skladu s 33. členom ZDDV-1 nastane, ko je blago dobavljeno. Če račun ni izdan, motorno vozilo pa je bilo dobavljeno, se DDV na podlagi četrtega odstavka 33. člena obračuna zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
	2. Pokrivanje izgube: Zavezanka v zvezi s petim odstavkom 36. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) sprašuje, kaj velja za več kot 50 % spremembo lastništva delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca v davčnem obdobju in ali gre za več kot 50 % spremembo lastništva v teh dveh primerih: Na začetku davčnega obdobja je lastništvo družbe X razdeljeno na družbo A z 51 %, družbo B z 48 % in na male delničarje z 1 %. Med letom se lastniška struktura spremeni, družba A ima 37 % delež, družba B 14 % in družba C 49 % (malih delničarjev ni več). Drugi primer je enak zgoraj opisanemu, s tem, da ob koncu leta družba C odproda svoj lastniški delež družbama A in B, ki postaneta edini lastnici družbe X. Pojasnjujemo: Pri ugotavljanju pogoja iz določbe petega odstavka 36. člena ZDDPO-2 – »če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50 % glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja …« - se višina odstotka spremembe lastništva delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca izračuna z upoštevanjem razlik v kapitalskih deležih posamičnih lastnikov, na podlagi primerjave stanja lastništva na koncu davčnega obdobja s stanjem lastništva na začetku davčnega obdobja, za katero se sestavlja davčni obračun. Navedeno pomeni, da o več kot 50 % spremembi lastništva govorimo, če po stanju na koncu davčnega obdobja, primerjalno s stanjem na začetku davčnega obdobja, skupna pozitivna razlika v kapitalskih deležih posamičnih obstoječih oziroma novih lastnikov znaša več kot 50 % (in obratno, če po stanju na koncu davčnega obdobja skupna negativna razlika v kapitalskih deležih posamičnih obstoječih oziroma prejšnjih lastnikov znaša več kot 50 %). To pomeni, da gre v obeh od zgoraj opisanih primerov za manj kot 50 % spremembo lastništva.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, 118/2005, 9/2006) SRS 3.9 se pri obračunavanju običajnega nakupa finančnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja táko finančno sredstvo pripozna z upoštevanjem bodisi datuma trgovanja bodisi datuma poravnave. Enako velja za obračunavanje običajne prodaje finančnega sredstva. Izbrani način se dosledno uporablja za vse nakupe ali prodaje finančnih naložb, ki pripadajo isti skupini iz SRS 3.7. – torej so razporejena v eno izmed naslednjih skupin: finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva V skladu s SRS 3.17. mora podjetje pripoznano finančno sredstvo, ki je finančna naložba, ob začetnem pripoznanju izmeriti po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva. Če podjetje obračunava finančno naložbo po datumu poravnave, mora naložbo, ki bo pozneje izmerjena po nabavni vrednosti ali odplačni vrednosti, pripoznati na začetku po njeni pošteni vrednosti na datum trgovanja, povečani za stroške posla.
	Zastava: Zastava je ena izmed možnih oblik zavarovanja pred tveganjem nepoplačila terjatve. Z njo je mogoče tveganje močno zmanjšati ali celo popolnoma odpraviti. Zastavna pravica je sedaj sistematično urejena v VI. delu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (Uradni list RS, št. 87/2002) (v nadaljevanju SPZ), ki v prvem delu vsebuje skupna določila, ki veljajo za vse vrste zastavnih pravic. 128. člen SPZ zastavno pravico definira kot pravico zastavnega upnika, da zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača svoj dolg skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga. Predmet zastavne pravice pa so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je mogoče z njimi razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost. V skladu s 129. členom SPZ se lahko zastavna pravica ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve. Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča, pri čemer se za pridobitev zastavne pravice zahteva veljavni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon. Zastavna pravica pa lahko tudi preneha s prenehanjem terjatve za katero je nastala, z vrnitvijo zastavljene stvari lastniku ali z odpovedjo zastavnega upnika proti lastniku. Predmet zastave je lahko s pravnega vidika vsaka premična in nepremična stvar, ki je lahko predmet lastninske pravice in je predmet v pravnem prometu. Z ekonomskega stališča pa je pomembno, da se z njeno prodajo upnik poplača. Oblike, ki so najpogosteje uporabljene pri zavarovanju plačil z zastavno pravico so: zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka), zastavna pravica na premičninah (ročna zastava), zastavna pravica na pravicah zastavna pravica na terjatvah, zastavna pravica na vrednostnem papirju in zastavna pravica na drugih premoženjskih pravicah. Izbor načina zavarovanja je odvisen od upnikove poslovne politike in od bonitete dolžnika.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) Rok: 10.12.2009, poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 30.11.2009 do 6.12.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 97/2009 in 98/2009)
	Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), Objavljeno v Uradnem listu RS št. 97/2009, dne 30.11.2009, veljati začne 15.12.2009, uporabljati se začne 15.6.2010. Zakon ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov, ki jih na podlagi tega zakona strankam zagotavljajo sodišča. Postopki alternativnega reševanja sporov v sodnih sporih izboljšujejo dostop strank do ustreznega pravnega varstva, strankam ponujajo izbiro ustreznega postopka za reševanje spora, omogočajo pravične, hitre in sporazumne rešitve sporov, strankam in sodiščem zagotavljajo časovne in finančne prihranke ter povečujejo obseg prostovoljnih izvršitev sklenjenih sodnih ali izvensodnih poravnav ali izdanih arbitražnih odločb. Zakon se uporablja v sporih iz: gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih lahko poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače. Zakon se ne uporablja v socialnih sporih.
	Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 98/2009, dne 4.12.2009, veljati začne 1.1.2010 ter velja do 31.12.2010. Z zakonom se začasno omejuje rast izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, na način, da se zmanjšuje višina uskladitev, določena v zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom in v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Z zakonom se začasno omejujejo tudi prejemki in plače javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk in funkcionarjev oziroma funkcionark in podaljšuje rok za začetek uporabe določb zakona, ki ureja vrtce.
Tedenski izbor zakonodaje
	Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 97/2009 z dne, 30.11.2009, velja od 1.12.2009. Uredba določa prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu ter zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v skladu z drugim odstavkom 22.i člena Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Uredba velja za uporabnike proračuna iz 2. točke 2. člena ZSPJS, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo tudi sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, razen za neposredne uporabnike proračuna, kot jih določa zakon, ki ureja javne finance. Uporabniki proračuna, za katere velja Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/2002 do 124/08, priloga 3/B) dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz 22.j člena ZSPJS na podlagi obrazca Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti, ki je priloga navedenega pravilnika. Uporabniki proračuna, ki niso zavezani poročati v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz 22.j člena ZSPJS na podlagi podatkov iz svojih poslovnih knjig.
	V Poročevalcu št. 159/2009 je bil objavljen Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin-A) (prva obravnava - EPA 773-V). Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin) določa način pridobitve lastnosti pravne osebe in reprezentativnosti sindikatov. Od njegovega sprejetja leta 1993 (Uradni list RS, št. 13/1993) do danes ni doživel sprememb ali dopolnitev. Predlagana dopolnitev zakona, se nanaša na oddajo letnih poročil sindikatov oziroma na njihovo javno objavo preko AJPES-a. Sindikati sodijo med pravne osebe zasebnega prava. Pravne osebe zasebnega prava morajo po Zakonu o računovodstvu (Uradni list RS 23/1999 do 30/2002) in po Zakonu o državni statistiki (Uradni list RS 5/1995 do 9/2001) vsako leto predložiti letno poročilo. Letno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovnega poročila, AJPES-u pa mora biti predloženo do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta za preteklo leto.
	Objavljen je bil tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-C) ( tretja obravnava - EPA 474-V) (Poročevalec št. 156/2009) S predlogom zakona o davku na motorna vozila se: urejajo določbe, na podlagi katerih bo mogoče zmanjšati obseg davčnih utaj na tem področju, celoviteje zajema v obdavčitev večji del osebnih motornih vozil, posodablja sistem davka na motorna vozila z upoštevanjem okoljskih meril in ureja določbe za preprečitev dvojne obdavčitve.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec december, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.