|
Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!
Današnja številka TFL Glasnika je zadnja v letošnjem letu. Ponovno bomo z vami 5. januarja 2010. Ob tej priložnosti vam želimo vesele praznike ter srečno in uspešno leto, ki prihaja.
Kot smo napovedali v prejšnji številki TFL Glasnika bomo danes napisali nekaj več
o obrnjeni davčni obveznosti, ki se skladno s spremenjenim Zakonom o davku na dodano
vrednost ZDDV-1B uporablja v gradbeništvu.
Tema tedna: Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost – obrnjena
davčna obveznost v gradbeništvu med davčnimi zavezanci v državi
Direktiva 2006/112/ES (UL L št. 44) s Prilogo št. VI omogoča uporabo mehanizma
obrnjene davčne obveznosti v gospodarskih sektorjih, ki jih je zaradi njihove narave
ali zaradi njihovega delovanja zelo težko nadzirati.
Novela Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1B) (Uradni
list RS, št. 85/2009) uvaja obrnjeno davčno obveznost v gradbeništvu in nekaterih
drugih dejavnostih med zavezanci v Sloveniji, identificiranimi za DDV.
Obrnjena davčna obveznost (reverse charge, samoobdavčitev) pomeni, da so namesto
dobaviteljev DDV dolžni obračunati in plačati prejemniki dobav in naročniki storitev
ter plačniki predplačil, povezanih z opravljanimi dobavami in storitvami, za katere
je predpisana obrnjena davčna obveznost. Prejemniki dobav imajo seveda tudi pravico
do odbitka DDV, če so izpolnjeni pogoji za odbitek DDV. Pravilo obrnjene davčne
obveznosti se bo, skladno z določili 76.a člena ZDDV-1 izvajalo za prejem blaga
in storitev:
- v gradbeništvu,
- pri posredovanju osebja v gradbeništvu,
- pri obdavčeni dobavi nepremičnin in
- pri dobavi odpadkov.
Med gradbena dela se uvrščajo vse vrste storitev, ki so v
standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju SKD) uvrščene pod šifro
F – GRADBENIŠTVO. V to področje spada splošno in specializirano gradbeništvo za
stavbe in inženirske objekte, inštalacije in zaključna dela na stavbah. Upoštevane
so tako nove gradnje kot obnovitvena dela, popravila, vzdrževanje, postavljanje
montažnih stavb ali objektov na gradbišču, kot tudi gradnja začasnih objektov. Standardna
klasifikacija pod šifro F- GRADBENIŠTVO se deli na:
- F 41 gradnja stavb,
- F 42 gradnja inženirskih objektov in
- F 43 specializirana gradbena dela.
Specializirana gradbena dela so:
- pripravljalna dela v gradbeništvu,
- inštaliranje pri gradnjah,
- zaključna gradbena dela ter
- krovstvo in druga specializirana gradbena dela.
Obrnjena davčna obveznost velja tako za dobave znotraj gradbenega sektorja (podizvajalci),
kot tudi za dobave zavezancem, ki se ne ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo.
Posredovanje osebja je predmet obrnjene davčne obveznosti v Sloveniji, če
gre za posredovanje osebja v okviru gradbene dejavnosti. V primeru storitev s tujci
je obrnjena davčna obveznost po splošnem pravilu (25. člen ZDDV-1).
V primeru dobave zemljišč in zgradb velja samoobdavčitev, kadar sta kupec
in dobavitelj podala skupno izjavo, da želita obdavčenje v skladu s 45. členom ZDDV-1.
Ta opcija je možna, kadar ima kupec pravico do celotnega odbitka DDV.
Pri dobavah odpadkov in rabljenega materiala je samoobdavčitev možna le v
primerih, ki so navedeni v Prilogi III.a
k Zakonu o davku na dodano vrednost.
Dobavitelj blaga in storitev, za katere se uporablja obrnjena davčna obveznosti
v Sloveniji, je dolžan v doku 30 dni od prve dobave obvestiti DURS o začetku opravljanja
tovrstnih dobav in storitev. Zavezan bo tudi k mesečnemu poročanju preko portala
e-davki o vseh dobavah, ki jih je opravil za druge davčne zavezance, ki so plačniki
davka.
V primeru dobav in storitev s področja gradbeništva osebam, ki niso identificirane
za DDV, obrnjena davčna obveznost ne velja. DDV mora še naprej obračunati
in plačati dobavitelj.
Pomembno je tudi to, da dobave in storitve v sistemu obrnjene davčne obveznosti
ne morejo biti v ureditvi plačane realizacije.
Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete
naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):
|
Zanimivosti s portala na področju TAX
|
|
1.
Plačilo akontacije v primeru organiziranja nagradnih iger: Navedena pravila
nagradne igre niso v skladu z določbami Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list
RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09) in Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2
(Uradni list RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08, 20/09). Dobitek v nagradni igri
je po 3. točki tretjega odstavka 105. ZDoh-2 obdavčen kot drugi dohodki, vendar
le, če njegova vrednost presega 42 eurov. V tem primeru se akontacija dohodnine
v skladu z določbo prvega odstavka 131. člena in prvega odstavka 108. člena ZDoh-2
izračuna in plača po stopnji 25 % od vrednosti dobitka. Izračun in plačilo akontacije
dohodnine je, v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDoh-2 in prvim odstavkom 58.
in 59. člena ZDavP-2, za davčnega zavezanca dolžan opraviti plačnik davka (to je
izplačevalec dohodka) na podlagi davčnega obračuna. Po 15. členu ZDoh-2 se za dohodek
šteje vsako izplačilo dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma
prejet. Dohodek, prejet v naravi se določi na podlagi primerljive tržne cene. V
kolikor je nagrada izplačana v denarju, oziroma ima prejemnik nagrade v naravi pri
izplačevalcu še drug denarni dohodek, ki je zadosten, da izplačevalec od tega dohodka
odtegne in plača davčni odtegljaj od dohodka v naravi, je davčna osnova vrednost
nagrade oziroma tržna cena nagrade v naravi. V primeru, da je nagrada v naravi in
prejemnik pri izplačevalcu nima drugega denarnega dohodka ali ta ni zadosten, da
bi izplačevalec od tega dohodka odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v
naravi, je davčna osnova tržna cena nagrade povečana s koeficientom davčnega odtegljaja
(deveti odstavek 16. člena ZDoh-2) Če je znesek izračunane akontacije dohodnine
nižji od 20 eurov, se akontacija dohodnine ne odtegne in plača, vrednost dobitka
pa se bo vštela v letno davčno osnovo za odmero dohodnine.
|
|
2.
Uveljavljanje dodatne splošne olajšave: Na podlagi četrtega odstavka 111.
člena Zakona o dohodnini se pri izračunu dodatne splošne olajšave za dohodek iz
dejavnosti šteje dobiček (t.j. znesek iz zap. št. 9 obračuna DOHDEJ), kateremu se
prišteje obračunan znesek prispevkov za socialno varnost, ki jih je zavezanec navedel
na prvi strani obrazca. Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06,
10/08, 78/08, 125/08 in 20/09) v drugem in tretjem odstavku 111. člena določa, da
lahko zavezanci v nižjih dohodkovnih skupinah uveljavljajo dodatno splošno olajšavo,
ki znaša 2.000 eurov za tiste zavezance, ki dosegajo skupne dohodke do 8.300 eurov
letno in v višini 1.000 eurov za tiste zavezance, ki imajo skupne dohodke nad 8.300
eurov do 9.600 eurov. Nadalje je v četrtem odstavku 111. člena ZDoh-2 določeno,
da se za dohodek iz dejavnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena šteje
dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter
znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih. Navedeno pomeni,
da se višina dodatne splošne olajšave ugotavlja na podlagi dobička kateremu se prišteje
obračunani znesek prispevkov za socialno varnost. Obračunani prispevki za socialno
varnost se po določbi 56. člena ZDoh-2 priznajo kot odhodek in so zato pri izračunu
dobička že upoštevani (za znesek obračunanih prispevkov se povečajo odhodki, ki
znižujejo dobiček), ker pa ZDoh-2 v četrtem odstavku 111. člena določa, da se kot
dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, v katerem ni upoštevan obračunan znesek prispevkov
za socialno varnost, je potrebno dobičku znesek obračunanih prispevkov prišteti.
|
Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:
|
Zanimivosti s portala na področju FIN
|
|
1.
Amortizacija neopredmetenih sredstev: Neopredmetena osnovna sredstva opredeljuje
Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006)
(v nadaljevanju SRS) SRS 2. Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno
dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se začne, ko je neopredmeteno
sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Amortizirljivi znesek
neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se premišljeno razporedi v najbolje
ocenjeni dobi njegove koristnosti. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti
se amortizira v dobi koristnosti. Če se obvladovanje prihodnjih gospodarskih koristi
iz neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti doseže s pravico, dano za
določeno obdobje, doba koristnosti takšnega sredstva ne more presegati dobe pravne
pravice, razen če je pravno pravico mogoče obnoviti in če je obnovitev res gotova.
Uporabljena metoda amortiziranja odseva vzorec pojavljanja gospodarskih koristi
iz neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti. Če vzorca ni mogoče zanesljivo
ugotoviti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija,
obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot strošek oziroma poslovni
odhodek tega obdobja. Dobo in metodo amortiziranja je treba pregledati najmanj na
koncu vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega
sredstva s končno dobo koristnosti pomembno razlikuje od prejšnje ocene, je treba
dobo amortiziranja ustrezno spremeniti. Če se pomembno spremeni pričakovani vzorec
pojavljanja gospodarskih koristi iz sredstva, je treba ustrezno spremeniti metodo
amortiziranja. Takšne spremembe je treba obravnavati kot spremembe računovodskih
ocen. Vplivajo na obračunano amortizacijo za obravnavano obračunsko obdobje in za
naslednja obračunska obdobja. Preostalo vrednost neopredmetenega sredstva je treba
preverjati najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Preostale vrednosti neopredmetenega
sredstva s končno dobo koristnosti ni, razen če:
- obstaja obveza druge stranke za nakup takšnega sredstva na koncu njegove dobe koristnosti
ali
- za sredstvo obstaja delujoči trg ter
- je preostalo vrednost mogoče ugotoviti ob upoštevanju takšnega trga in je verjetno,
da bo takšen trg obstajal še na koncu dobe koristnosti sredstva.
Dobro ime in neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirata,
ampak se prevrednotujeta zaradi oslabitve.
|
|
2.
Vrednotenje zalog trgovskega blaga: V skladu s Slovenskim računovodskim
standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju
SRS) SRS 4 se vse vrste zalog vrednoti po izvirni vrednosti ali po čisti iztržljivi
vrednosti – in sicer po konzervativnem načelu – torej po tisti vrednosti, ki je
manjša. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Pri tem lahko razumemo čisto
iztržljivo vrednost tudi kot oceno prodajne cene, ki je dosežena v rednem poslovanju
in zmanjšana za ocenjene stroške, ki so potrebni za to, da pride do prodaje. Razlogi
za znižanje vrednosti zalog trgovskega blaga, kot odraz nekih nastalih stroškov,
pa so lahko:
- iztržljiva vrednost zaloge blaga je nižja od nabavne,
- zalog ni mogoče prodati zaradi spremembe prodajnega programa (npr. v prodajalnah),
- zaloge so poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja oziroma neodkritih napak
pri prevzemu v skladišče,
- ni prišlo do izvedbe pogodbenega dogovora po predvideni prodajni vrednosti.
Posebno pozornost je potrebno nameniti poškodbam na zalogah, saj je potrebno najprej
preveriti prodajljivost teh zalog in jih v primerih večjih poškodb odpisati. V primeru,
da je zaloga prodajljiva je potrebno preveriti čisto iztržljivo vrednost ter znižati
knjigovodsko vrednost zaloge blaga. Podjetje, ki se sooča z nastalim problemom mora
imeti urejeno dokumentacijo, kar pomeni, da so v internih aktih določene metode
in postopki preverjanja vrednosti zalog. Za izdelavo odpisnice vrednosti zaloge
blaga, pooblaščene osebe izdelajo zapisnik in na osnovi izdane odpisnice evidentirajo
zmanjšanje vrednosti v poslovnih knjigah.
|
|
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
|
|
Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike,
Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo
plače,
Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka
Rok: 15.12.2009 poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec
|
|
Prejem (Uvoz) (INTRASTAT),
Odprema (Izvoz) (INTRASTAT)
Rok: 15.12.2009 poročanje Statističnemu uradu za pretekli mesec
|
|
Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti - KRD (2009),
Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih
posrednikov - DVP (2009),
Evidenca računa v tujini (C),
Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih
transferih z nerezidenti BST (2009)
Rok: 20.12.2009 poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec
|
|
Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti (SKV)
(2009)
Rok: 31.12.2009 poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec
|
|
Priloga A k obrazcu DDV-O (2007A),
Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje
Rok: 31.12.2009 poročanje Davčni upravi RS za preteklo davčno obdobje
|
Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja
EU, praktikum
|
Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 7.12.2009 do 13.12.2009
so izšle naslednje številke Uradnega lista: 99/2009, 100/2009, 101/2009 in 102/2009)
|
|
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011)
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 99/2009 z dne, 7.12.2009, velja od
8.12.2009, uporabljati se začne 1.1.2009.
S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2010 in za proračun Republike
Slovenije za leto 2011 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, obseg
zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, višina povprečnine
v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, prevzemanje obveznosti, in ureja
druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
Določbe zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije,
razen če je v posameznih členih določeno drugače.
Razpolaganje s sredstvi za plače - Neposredni uporabniki morajo izvajati
politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem
obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
Prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do enega
leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF - Denarne obveznosti
v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni
uporabniki državnega proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi
in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene
v nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule. Denarne obveznosti v pogodbah,
ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta,
se lahko valorizirajo na način in do višine določene s
Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah
dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/2004).
Višina prispevka za programe RTV Slovenija - Mesečni prispevek se plačuje
RTV Slovenija v naslednji višini: 12,00€ za zasebno rabo.
|
|
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin
in občin
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 100/2009 z dne, 8.12.2009, velja od
9.12.2009.
V prehodnih in končnih določbah novele se nahaja določilo o vzpostavitvi enotnega
spletnega portala, ki bo služil za razpise javnih dražb, javnih zbiranj ponudb in
namere o sklenitvi neposrednih pogodb v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem s
stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Do njegove vzpostavitve
se objavljajo na svetovnem spletu.
Vključitev samoupravnih lokalnih skupnosti v enotni spletni portal se zagotovi v
skladu z dinamiko uvajanja enotnega spletnega portala.
Na spletnem naslovu http://www.hma.eu/166.html
so dostopna natančnejša navodila za pripravo besedila označevanja in navodila za
uporabo ter obrazec, v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
|
|
Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravila za uporabo v veterinarski
medicini,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 101/2009 z dne, 10.12.2009, velja od
11.12.2009.
Pravilnik v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6.
novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini
(UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije
2009/9/ES z dne 10. februarja 2009 o spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta
in Sveta o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL
L št. 44 z dne 14. 2. 2009, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/82/ES),
določa označevanje zdravil za uporabo v veterinarski medicini ter obliko in vsebino
navodila za uporabo, ki spremlja zdravilo.
|
|
Uredba o potrjevanju primernosti za sodelovanje na razpisih zveze Nato,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 102/2009 z dne, 11.12.2009,
veljati začne od 26.12.2009.
Z uredbo se določajo pristojnosti, postopki in pogoji za izdajo potrdil o primernosti
gospodarskih družb, zavodov, samostojnih podjetnikov posameznikov ter podjetnikov,
ki samostojno opravljajo dejavnost, in imajo sedež v Republiki Sloveniji za sodelovanje
na razpisih zveze Nato, njenih agencij in držav članic Nata oziroma potrdil o primernosti
za vpis v registre dobaviteljev Natovih agencij.
Ministrstvo za gospodarstvo zbira in vodi evidenco o razpisih in najavah razpisov,
ki so mu posredovane preko predstavništva Republike Slovenije v Natu, Ministrstva
za zunanje zadeve, diplomatskih predstavništev, Nato registra ali na drug način.
Državni organi, ministrstva in vladne službe, ki se seznanijo z določenim razpisom
ali njegovo najavo, so ga dolžne posredovati Ministrstvu za gospodarstvo.
|
|
Tedenski izbor zakonodaje
|
|
Sklep o ceniku dimnikarskih storitev,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 101/2009 z dne, 10.12.2009, velja od
11.12.2009.
Sklep določa cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev,
pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva
okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred
požarom (dimnikarska služba).
Izvajalec dimnikarske službe zaračuna opravljene storitve dimnikarske službe uporabniku
dimnikarskih storitev. Cene storitev dimnikarske službe so določene glede na vrsto
storitev, vrsto naprave, toplotno moč kurilne naprave, vrsto goriva, pogoje izvajanja
in časovne normative izvajanja posamezne storitve.
Izvajalec dimnikarske službe mora uporabniku po opravljeni storitvi predložiti podpisan
delovni nalog. Na delovnem nalogu morajo biti zapisani, poleg podatkov o uporabniku
in izvajalcu, podatki o vrsti storitve, ki je bila opravljena ter ura začetka in
zaključka opravljanja storitve. Delovni nalog morata podpisati izvajalec in uporabnik
storitev. V kolikor med uporabnikom in izvajalcem ni doseženo soglasje glede časa
trajanja izvajanja storitev, je uporabnik dolžan plačati le nesporni znesek zaračunane
storitve. Poleg podpisa izvajalca morata biti čitljivo zapisana ime in priimek izvajalca.
|
|
S 1. januarjem začnejo veljati oziroma se uporabljati:
|
Koledar
obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice
Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec
december, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na
vse razpisane aktualne seminarje. Novice
pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko
relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v
Arhivu številk.
Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi
v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do
dokumentov v zaprtem delu portala.
|