TFL Glasnik št. 01/2010: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije

Številka 1, letnik V, 5. januar 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Prazniki so žal za nami. Ponovno se bomo morali posvetiti poslovnim problemom in ne nazadnje tudi novi zakonodaji, ki smo jo dobili do konca leta 2009. Proti koncu leta je bil objavljen tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga bomo obravnavali v današnji in naslednji številki TFL Glasnika.

Tema tedna: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - 1 del

Skladno s 146. členom Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 117/06 do 85/09), je minister za finance izdal Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Pravilnik) (Uradni list RS, št. 105/2009) z dne 21.12.2009, ki ureja izvajanje ZDDV-1.

Pravilnik med drugim podrobneje ureja tudi pravila glede izvajanja samoobdavčitve v primeru:

dobave blaga in storitev v okviru Skupnosti.
dobave blaga ali storitev iz 76.a člena ZDDV-1 (določene storitve v gradbenem sektorju, storitve najemanja osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju, dobave zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve v skladu s 45. členom ZDDV-1 in dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a ZDDV-1)

Ad 1) Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravljajo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan plačati DDV, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV pri davčnem organu, kjer je vpisan v davčni register.
Identifikacijsko številko za DDV mora, skladno z devetim odstavkom 130. člena Pravilnika, navedeni davčni zavezanec pridobiti že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejel ali opravil take storitve.

Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in prejema storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 (obrnjena davčna obveznost), ni dolžna vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV razen, če pridobi blago znotraj skupnosti, katerega skupni znesek v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov.

Davčni zavezanec je po definiciji iz 5. člena ZDDV-1 vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri opravljanju dejavnosti ali pri transakcijah pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

Ad 2) Plačnik DDV na podlagi 76. a člena ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga ali storitve, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, če mu dobavi blago ali opravi tovrstne storitve davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.

Oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, in je plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali obračunava DDV le od prejetih storitev, in je plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, izključno prejemnik storitve. Te osebe so v seznamu davčnih zavezancev na spletni strani Davčne uprave RS, označene s črko P.

Obrnjena davčna obveznost se prav tako ne nanaša na davčnega zavezanca, ki storitve iz 76. a člena ZDDV-1 naroča preko oseb, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun.

Izjema so tudi državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1, v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, za katere se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne zavezance. V primeru, da naročajo blago ali storitve iz 76.a čena ZDDV-1 za lastne dejavnosti, za katere so davčni zavezanci, so te osebe (naročniki) dolžni dobavitelju, oziroma izvajalcu sporočiti v katerem delu dejavnosti so določene kot plačniki DDV.

Davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, za katere je prejemnik plačnik DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1, mora o začetku opravljanja tovrstnih storitev, prenehanju ali ponovnem začetku dobav blaga ali storitev, o tem obvestiti davčni organ preko sistema eDavki.

Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Pravilo iz 1. točke petega odstavka 97. člena Zakona o dohodnini (pravilo navidezne odsvojitve kapitala): Skladno z določbo drugega odstavka 97. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09) se v primeru, kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala po tem poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova. V 1. točki petega odstavka navedenega člena je določeno, da ne glede na določbo drugega odstavka, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona (tj. vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ter investicijskih kuponov) ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju, če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala (t.i. pravilo navidezne odsvojitve). »Navidezna odsvojitev« nastopi takrat, kadar zavezanec odsvoji kapital z izgubo in pridobi vsebinsko istovrsten nadomestni kapital v 30 dneh pred ali po odsvojitvi. Navedeno pomeni, da mora biti vsaka odsvojitev kapitala povezana vsaj z eno pridobitvijo kapitala, ki ima starejši datum od datuma odsvojitve kapitala in vsaj še z eno pridobitvijo kapitala, ki je bila opravljena v obdobju 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala. V obdobje »navidezne odsvojitve« za kakršno koli odsvojitev z izgubo se torej všteva 61 dni: dan odsvojitve, 30 dni pred odsvojitvijo in 30 dni po odsvojitvi.

2. Priznavanje pravice do odbitka DDV pred identifikacijo za namene DDV: Ministrstvo za finance pojasnjuje, da problematika pravice do odbitka DDV in identifikacijo za namene DDV zajema več situacij:

Odbitek DDV preden davčni zavezanec opravi prvo obdavčljivo dobavo;
Odbitek DDV v primerih nepravilnosti, ugotovljenih v postopkih davčnega nadzora;
Odbitek DDV pred obvezno identifikacijo za namene DDV ter primeri, ko se davčni zavezanec

Ad a) Po trenutni ureditvi ima davčni zavezanec v skladu s 63. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07, 33/09 in 85/09) pravico, da od svoje davčne obveznosti odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij in določenih oproščenih transakcij, v zvezi s katerimi se priznava pravica do odbitka DDV. Ta določba povzema 168. člen Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. decembra 2006; str. 1; v nadaljevanju DDV Direktiva). Davčni zavezanec, ki ne dosega predpisanega praga za obvezno identifikacijo za namene DDV, se lahko v skladu s tretjim odstavkom 63. člena ZDDV-1 odloči za obračunavanje DDV. V tem primeru mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev. Da se oseba lahko identificira za DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (tudi, če ne doseže predpisanega praga za obvezno identifikacijo za namene DDV), je pojasnjeno v 129. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08). Ob prijavi mora predložiti tudi zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, če je presegel ali je gotovo, da bo presegel predpisani prag 25.000 evrov ali se je prostovoljno odločil za obračunavanje DDV ali pa opravlja pridobitve blaga znotraj Skupnosti, katerih skupna vrednost v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov. Navedena ureditev davčnemu zavezancu omogoča uveljavljanje pravice do odbitka DDV od nabav blaga (nakup opreme, osnovnih sredstev, zalog blaga) že v davčnem obdobju v katerem je opravil nabavo blaga, četudi še ne opravlja obdavčenih transakcij oziroma določenih oproščenih transakcij, na podlagi katerih lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV. Dodatnih pogojev za uveljavljanje odbitka DDV slovenska zakonodaja ne predvideva.
Ad b) Pri davčnih zavezancih, ki so presegli prag 25.000 evrov, ki je določen za obvezno identifikacijo za namene DDV, mora davčni organ oziroma uradna oseba, ki vodi postopek davčnega nadzora, v postopku nadzora ugotoviti, kdaj bi se davčni zavezanec moral identificirati, če bi ravnal v skladu z določbami ZDDV-1. V postopku se določi datum, s katerim bi davčni zavezanec moral pridobiti identifikacijsko številko za DDV in začeti obračunavati in plačevati DDV. Tako se za vse dobave blaga in storitev opravljene vključno od tega datuma naprej, odmeri DDV, ki bi ga davčni zavezanec moral obračunati. Hkrati, ko se ugotavlja davčna obveznost zavezanca, pa davčni organ upošteva tudi DDV, ki ga je zavezanec plačal ob nabavah in bi ga lahko odbil kot vstopni DDV, če bi ravnal v skladu z zakonom. S tem dnem davčni zavezanec de facto pridobi pravico do odbitka DDV.
Ad c) Odbitek DDV pred registracijo davčnih zavezancev je mogoč v postopkih davčnega nadzora, če davčni organ ugotovi, da bi se davčni zavezanec moral registrirati, pa se ni. Ta pravica do odbitka DDV se v primerih davčnega nadzora obravnava enako, ne glede na vrsto nadzora oziroma morebitne naknadne predložitve obračuna DDV (samoprijava, prepozno predložen obračun). S spremenjeno prakso pa bo lahko tudi davčni zavezanec, ki se (še) ni dolžan identificirati za namene DDV, ker še ne dosega praga za obvezno identifikacijo (25.000 evrov), ali se po pomoti ni identificiral za namene DDV (davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, za katerega predpisani prag ne velja), uveljavljal odbitek DDV za nabave pred identifikacijo za namene DDV, vendar le, če bo davčni organ po natančnem pregledu vseh okoliščin ugotovil, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za odbitek DDV ter, da davčni zavezanec ni deloval z goljufivim namenom.

Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	Diskontiranje pri vrednotenju posameznih gospodarskih kategorij: Tehnika diskontiranja prihodnjih denarnih tokov se najpogosteje uporablja na področju računovodstva finančnih instrumentov in pri vrednotenju določenih gospodarskih kategorij, kot so opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, poslovne združitve, naložbene nepremičnine, rezervacije, finančne naložbe, ipd.: Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se vrednotijo po modelu prevrednotenja ali po modelu nabavne vrednosti. Pri tem je potrebno določiti nadomestljivo vrednost ali vrednost v uporabi. Nadomestljiva vrednost je lahko tržna cena, če le-ta obstaja, sicer pa se vrednost v uporabi določi z oceno prihodnjih denarnih tokov iz nadaljnje uporabe ali odtujitve sredstva, ki se diskontirajo z uporabo ustreznega faktorja. V praksi je najpogosteje uporabljajo diskontni faktorji kot so: stroške kapitala (npr. WACC – tehtan povprečni strošek kapitala določen po modelu CAPM - kot model določanja odnosa med tveganjem in donosnostjo), obrestna mera po kateri bi se lahko zadolžilo podjetje, tržna obrestna mera. Naložbene nepremičnine obravnavata mednarodni standard računovodskega poročanj MRS 40 – Naložbene nepremičnine in Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 6 – Naložbene nepremičnine, po katerem se naložbene nepremičnine lahko izkazujejo ali po modelu poštene vrednosti ali po modelu nabavne vrednosti. Če se naložbene nepremičnine vrednotijo po modelu nabavne vrednosti se uporabljajo enake metode in postopke kot pri vrednotenju osnovnih sredstev. Če se naložbene nepremičnine vrednotijo po modelu poštene vrednosti se uporablja eno izmed naslednjih metod vrednotenja: metoda primerljivih prodaj, dohodkovna metoda, stroškovna metoda. Dohodkovna metoda temelji na pričakovanih dobičkih, kar pomeni, da podjetje izračuna pošteno vrednost naložbene nepremičnine kot sedanjo vrednost bodočih dobičkov, kot diskontni faktor pa se upošteva zahtevana donosnost za podobne naložbe. Rezervacije obravnava SRS 10, mednarodni standardi računovodskega poročanja pa rezervacijam namenjajo MRS 37 – in MRS 19 – Zaslužki zaposlencev. Pri rezervacijah, ki jih podjetje oblikuje za daljše obdobje, torej daljše od enega leta, je potrebno razkriti sedanjo vrednost z diskontiranjem vrednosti, pri čemer se kot diskontni faktor uporablja tržna obrestna mera kakovostnih obveznic. Dolgove in dobro ime pri poslovnih združitvah je potrebno, v skladu z MSR 36 – Oslabitev sredstev, letno preverjati in jih oslabiti, če je knjigovodska vrednost večja od nadomestljive vrednosti.
	Odvisno podjetje: Finančna naložba v delnice ali deleže podjetja v skupini so naložbe obvladujočega (krovnega) podjetja v podjetja, katera so odvisna od njega zaradi deleža v kapitalu in tudi naložbe v podjetja, katera so odvisna od krovnega podjetja zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov. Kadar je obvladujoče podjetje ali od njega odvisno podjetje naložbenik v skupaj obvladovanih podjetjih, se v skupinskih računovodskih izkazih naložba v skupaj obvladovanih podjetjih obračuna na podlagi sorazmernega uskupinjevanja ali kapitalske metode. Pri tem podjetje uporablja MRS od 31.30 do MRS 31.45.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) (2007) (DOHZAP2) Rok: 8.1.2010, poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 21.12.2009 do 3.1.2010 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 105/2009, 106/2009, 107/2009, 108/2009, 109/2009, 110/2009, 111/2009, 112/2009, 113/2009 in 114/2009)
	Pravilnik o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero dohodnine za leto 2009, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 114/2009 dne, 31.12.2009, velja od 1.1.2010. S pravilnikom se določata vsebina in oblika obrazca informativnega izračuna dohodnine za leto 2009 in obrazca napovedi za odmero dohodnine za leto 2009. Obrazca sta del pravilnika: Informativni izračun dohodnine za leto 2009 Napoved za odmero dohodnine za leto 2009
	Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 113/2009 dne, 31.12.2009, velja od 1.1.2010. Uredba podrobnejše določa pogoje in merila (kriteriji) in postopek za dodeljevanje regionalnih spodbud ter pogoje, merila in postopek za brezplačni prenos stvarnega in finančnega premoženja države v last samoupravnim lokalnim skupnostim z namenom vlaganja tega premoženja v razvojne programe. Regionalne spodbude so spodbude, ki vplivajo na regionalni razvoj in jih proračunski uporabniki na državni ravni namenjajo za sofinanciranje projektov iz izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov. Regionalne spodbude se dolgoročno indikativno načrtujejo in usklajujejo z regionalnimi razvojnimi programi, državnim razvojnim programom in programskimi dokumenti, ki jih Vlada Republike Slovenije pripravlja v skladu s pravnim redom Evropske unije. V postopku priprave državnega proračuna se v dokumentih razvojnega načrtovanja določijo vsebine in projekti, ki imajo značaj regionalnih spodbud, skladno z Uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/07). Regionalne spodbude se v postopku priprave državnega proračuna indikativno usklajujejo z izvedbenimi načrti regionalnih razvojnih programov in s programi uporabnikov. Usklajevanje vodi Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
	Uredba o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 112/2009 dne, 30.12.2009, velja od 31.12.2009. Uredba ureja pogoje in postopke, ki jih morajo pri zadolževanju upoštevati pravne osebe javnega sektorja iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999 do 49/2009), ki jih v seznamu s sklepom določi Vlada Republike Slovenije. Pravne osebe morajo poročati o stanju svoje zadolženosti na način, v obliki in v rokih, ki jih določa pravilnik, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Pravne osebe morajo ravnati v skladu s prejšnjim odstavkom tudi, kadar jim za zadolžitev ni treba pridobiti soglasja k zadolžitvi v skladu s to uredbo. Zadolžitev po tej uredbi pomeni: najem posojila ali kredita, izdajo jamstva za obveznosti druge pravne osebe iz naslova kreditov, posojil ali dolžniških vrednostnih papirjev, izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, finančni najem (lizing) pri zadolževanju pravnih oseb, ki so na seznamu iz 1. člena te uredbe in hkrati v skladu s standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev razvrščene v sektor S 13. DRŽAVA, plasmaji prostih denarnih sredstev (zadolžitve) med povezanimi družbami.
	Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008-2010 za leto 2010, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 111/2009 dne, 30.12.2009, velja od 31.12.2009. Uredba določa ukrepe po Programu ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008-2010 za leto 2010 za izvajanje nekaterih uredb EU. S to uredbo se podrobneje določa tudi način pridobitve sredstev po Programu ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008-2010 za leto 2010. V letu 2010 se v skladu s to uredbo izvajajo naslednji ukrepi: tehnična pomoč čebelarjem; nadzor nad varozo; kakovost medu; obnavljanje čebeljega fonda in aplikativne raziskave v čebelarstvu.
	Stališče 8 Dodatni revizijski pregled glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 110/2009 dne, 29.12.2009, veljati začne 6.1.2010. Stališče Revizijskega sveta o dodatnem revizijskem pregledu glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah pojasnjuje postopke pri posebnem revizijskem poslu, ki ga opravi revizor na podlagi Sklepa o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 42/2009). Določila Stališča se smiselno uporabljajo tudi za podružnice bank tretjih držav. Dodatni revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji opravi revizor na podlagi določil Zakona o revidiranju in Mednarodnih standardov sorodnih storitev, pri čemer je namen revizijskega pregleda, da na podlagi Sklepa revizor opravi postopke revizijske narave in poroča o dejanskih ugotovitvah o skladnosti izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji na posamični ali konsolidirani podlagi z zahtevami Sklepa o upravljanju s tveganji in Sklepa o izračunu kapitala.
	Uredba o cestninskih cestah in cestnini, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 109/2009 dne, 28.12.2009, veljati začne 27.1.2010. Uredba določa cestninske ceste v Republiki Sloveniji, način določitve višine cestnine za uporabo cestninskih cest in način njenega plačevanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe in prekrške za njeno kršitev. Prav tako določa tudi cestninske razrede za plačilo cestnine za uporabo cestninskih cest za določen čas (z vinjetami), obliko, vsebino, prodajno ceno in druge značilnosti vinjet, namestitev vinjet, način njihove izdaje in uporabe, izdajo nove vinjete, ureja druga vprašanja, povezana s cestninjenjem z vinjetami ter določa način, postopek in višino stroškov namestitve tehnične naprave, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo vozila.
	Sklep o načinu plačevanja članarine Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije od 1. 1. 2010 dalje, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 108/2009 dne, 28.12.2009, velja od 28.12.2009. Članarino plačujejo člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije s statusom fizične ali pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno, obrti podobno ali domačo in umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja. Obveznost plačevanja članarine velja tudi za vse člane, ki so pristopili v članstvo na podlagi lastne pisno izkazane odločitve (prostovoljni člani). Člani plačujejo članarino v višini po določbi četrtega odstavka 39. člena Obrtnega zakona. Velikost podjetja – člana se določi mesečno na podlagi zadnjih znanih podatkov o številu zaposlenih, ki se pridobijo od pristojnih organov za zbiranje le-teh. V primeru, ko za člana podatek o številu zaposlenih ni dosegljiv oziroma ni znan, se podjetje – člana za plačevanje članarine razvrsti v točko 2 četrtega odstavka 39. člena Obrtnega zakona, razen članov, ki osebno opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti, ki se ga za plačevanje članarine razvrsti v točko 1 četrtega odstavka 39. člena Obrtnega zakona.
	Pravilnik o določitvi obsega sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter o določitvi nejavnih prihodkov pri izvajanju javne službe, ki se štejejo v prihodke iz prodaje blaga in storitev na trgu, v javnih zavodih, javnih skladih in agencijah na področju kulture ter na Radiu in televiziji Slovenija, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 107/2009 dne, 24.12.2009, velja od 1.1.2010. Pravilnik določa obseg sredstev, namenjen za plačilo delovne uspešnosti iz naslova razlike med prihodki in odhodki pri prodaji blaga in storitev na trgu ter nejavne prihodke iz opravljanja javne službe in njihov obseg, namenjen plačilu delovne uspešnosti zaposlenih javnih uslužbencev, v javnih zavodih, javnih skladih in javnih agencijah na področju kulture. Za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev javnih zavodov, javnih skladov oziroma javnih agencij na vseh področjih kulturnih dejavnosti v javnem sektorju v Republiki Sloveniji na trgu, se lahko nameni tudi nejavne prihodke iz izvajanja javne službe, in sicer v višini: največ 25 odstotkov nejavnih prihodkov iz preteklega leta v knjižnicah in arhivih, največ 15 odstotkov nejavnih prihodkov iz preteklega leta v gledališčih, muzejih, galerijah, kulturnih domovih, v Slovenski filharmoniji, Narodni in univerzitetni knjižnici, Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Filmskem skladu Republike Slovenije, Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in na Radio televiziji Slovenija, največ 10 odstotkov nejavnih prihodkov iz preteklega leta v zavodih za varstvo kulturne dediščine, Arboretumu Volčji potok, Filmskem studiu Viba film in v Kobilarni Lipica.
	Sklep o pogojih za vključevanje izvedenih finančnih instrumentov v kritno premoženje, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 106/2009 dne, 22.12.2009, velja od 23.12.2009. Sklep določa pogoje za vključevanje izvedenih finančnih instrumentov v kritno premoženje hipotekarnih in komunalnih obveznic. Banka lahko v kritno premoženje vključuje le tiste izvedene finančne instrumente, ki prispevajo k zmanjšanju tveganja iz sredstev kritnega premoženja, oziroma k zmanjšanju tveganja zaradi obrestne in/ali valutne neusklajenosti med kritnim premoženjem in obveznostmi na podlagi izdanih hipotekarnih obveznic. Banka lahko izvedene finančne instrumente iz prvega odstavka tega člena vključuje v kritno premoženje le, če gre za izvedene finančne instrumente, ki so sklenjeni z osebami iz 2. člena Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 81/2006), razen z osebami iz 8. točke drugega odstavka in osebami iz tretjega odstavka istega člena. Izvedeni finančni instrumenti se lahko v kritno premoženje vključujejo le, če so sklenjeni na podlagi standardiziranih pogodb. Izvedeni finančni instrumenti se lahko v kritno premoženje vključijo le, če je banka za vključitev pridobila predhodno soglasje skrbnika kritnega registra ter nasprotne stranke v poslu o izvedenem finančnem instrumentu.
	Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 105/2009 dne, 21.12.2009, velja od 22.12.2009, uporablja se od 1.1.2010. Pravilnik ureja homologacijo vozil, katerih kategorije niso predmet urejanja predpisov o ES-homologaciji vozil, postopke posamične odobritve vseh kategorij vozil, posebne vrste uvoza novih in rabljenih vozil ter izdajo potrdil o skladnosti za vse kategorije vozil. Določa tudi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe in strokovne organizacije. Izvedeni postopki homologacije, posamične odobritve vozila oziroma identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila ter izdano potrdilo o skladnosti so pogoji za dajanje vozil v promet, registracijo in uporabo glede na njihovo konstrukcijo in delovanje, ki zagotavljajo, da v cestnem prometu in na delu na kmetijskih površinah in v gozdu sodelujejo samo vozila, ki ne ogrožajo njihovih voznikov in sopotnikov ter drugih udeležencev v prometu ali pri delu, ne poškodujejo cest in čezmerno ne onesnažujejo okolja.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2009, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 114/2009 dne, 31.12.2009, velja od 1.1.2010. S pravilnikom se določajo vrsta, oblika in način dajanja podatkov za odmero dohodnine za leto 2009. Zavezanci za dajanje podatkov, določeni v prvem, drugem in šestem odstavku 337. člena, prvem odstavku 338. člena ter v 339. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 110/09, ZDavP-2), dostavijo podatke po vrstah, v obliki in na način, kot je to določeno v Prilogi, ki je sestavni del pravilnika. Podatki za odmero dohodnine se pošljejo davčnemu organu in zavezancem za dohodnino najpozneje do 1. februarja 2010. Podatki se pošljejo v elektronski obliki po sistemu eDavki na spletni naslov http://edavki.durs.si.
	Pravilnik o obliki in načinu dostave podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 114/2009 dne, 31.12.2009, velja od 1.1.2010. S pravilnikom se določajo oblika in način dostave podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih morajo plačilni zastopniki v skladu z določbami 10. podpoglavja prvega poglavja petega dela Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 do 110/2009, ZDavP-2) dostaviti pristojnemu davčnemu organu. Plačilni zastopnik predloži podatke o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti v obliki in na način, določen v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
	Pravilnik o obrazcu vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost za leto 2009, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 114/2009 dne, 31.12.2009, velja od 1.1.2010. S pravilnikom se določata vsebina in oblika obrazca vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost za leto 2009. Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009 vložijo le zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine (od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki želijo te podatke spremeniti. Vlogo se vloži na obrazcu, ki je Priloga 1 pravilnika in njegov sestavni del, ali na obrazcu, ki po vsebini in obliki ustreza obrazcu, določenim s tem pravilnikom. Obrazec vloge je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije, oddaja pa je mogoča tudi po sistemu eDavki.

Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec januar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.