Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V prejšnji številki TFL Glasnika smo napisali nekaj o pravilih samoobdavčitve in posledični zavezanosti k identifikaciji za DDV. V današnji številki se bomo posvetili spremembam davčnih evidenc in obračunov DDV ter novim poročilom s področja DDV.

Tema tedna: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - evidence in poročila

Potrebne davčne evidence so opredeljene v 85. členu Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 85/2009): » Vsak davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.« To pomeni, da davčne knjige niso več poenoteno predpisane. Ne glede na to pa vsem zavezancem za DDV svetujemo, da posebne davčne evidence vseeno vodijo, ker jih v to v bistvu sili Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek (Uradni list RS, št. 59/2007 do 107/2009).

Zavezancem za DDV svetujemo, da še naprej vodijo:

• knjigo izdanih računov, kjer se evidentirajo vsi podatki o zaračunanem blagu in storitvah ter
• knjigo prejetih računov, kjer se evidentirajo vsi podatki o prejetih računih za kupljeno blago in storitve, ki so potrebni za pravilno izpolnjevanje poročil, zahtevanih z ZDDV-1 in podrobneje opredeljenih v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/2006 do 105/2009): obračun DDV na obrazcu DDV-O, rekapitulacijsko poročilo na obrazcu RP-O in zbirno poročilo za dobave blaga in storitev, za katere je prejemnik plačnik DDV na obrazcu Poročilo od dobavah (76. a člen) ter pravilno pripravo datotek za predložitev podatkov iz elektronsko vodenih evidenc za davek: datoteka izpisa odbitka DDV in datoteka obračunanega DDV.

Knjigo izdanih računov, ki so jo zavezanci vodili skladno z doslej veljavnimi zahtevami, je potrebno dopolniti tako, da bodo ločeno vodene:

• dobave blaga znotraj Skupnosti,
• dobave storitev znotraj Skupnosti,
• dobave blaga in storitev v Sloveniji – samoobdavčitev,
• višina obračunanega davka od pridobitev blaga in prejetih storitev v okviru EU po stopnjah DDV in
• višina obračunanega DDV od ostalih vrst samoobdavčitev, razen od uvoza po stopnjah DDV.

Knjigo prejetih računov, vodeno skladno z doslej veljavnimi zahtevami, je potrebno dopolniti tako, da bodo ločeno vodene:

• nabave blaga in storitev v Sloveniji brez DDV – samoobdavčitev po 76. a členu ZDDV-1,
• nabave blaga iz Skupnosti in
• storitve iz Skupnosti, za katere se šteje, da so opravljene v Sloveniji, za katere je plačnik DDV slovenski prejemnik.

Delitev evidence vstopnega DDV ni potrebna, ker se DDV-O v tem delu ni spremenil.

Obrazec DDV-O je sestavljen iz uvodnega, osrednjega in zaključnega dela. V uvodnem delu se vpisujejo podatki o obdobju poročanja in davčnem zavezancu oziroma njegovem zastopniku. V osrednjem delu obrazca se vpisujejo podatki o osnovah in obračunanem davku na strani obveznosti ter o pravicah do odbitka vstopnega DDV. V zaključnem delu se vpišejo podatki obveznosti za DDV ali presežku DDV v davčnem obdobju. Sledijo polja v katerih se poroča o izračunavanju odbitnega deleža, zahteva vračilo DDV in polja za podpis obrazca.

Spremembe obrazca so v osrednjem delu obrazca, kjer so dodana ali spremenjena polja za vpis podatkov:

• 11a, kamor se vpiše vrednost dobav blaga in storitev v Sloveniji v skladu z določbami 76. a člena ZDDV-1,
• 12, kamor se po novem vpišejo dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti,
• 23 a, kamor se vpiše obračunani DDV od prejetih storitev iz drugih držav članic Skupnosti po stopnji 20 %,
• 24a, kamor se vpiše obračunani DDV od prejetih storitev iz drugih držav članic Skupnosti po stopnji 8,5%,
• 25, kamor se vpiše obračunani DDV na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev po stopnji 20%,
• 25a, kamor se vpiše obračunani DDV na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev po stopnji 8,5 %,
• 31a, kamor se vpiše vrednost nabave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik in
• 32a, kamor se piše vrednost prejetih storitev iz drugih držav članic Skupnosti.

Obračunani DDV po 76. a členu se vpiše v polje 21, če je obračunan po stopnji 20% in v polje 22, se vpiše obračunani DDV na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev po stopnji 8,5%.

Rekapitulacijsko poročilo – obrazec RP-O je dopolnjen tako, da se dodatno poroča skupna vrednost opravljenih storitev v druge države članice Skupnosti po evidenčnih številkah prejemnikov storitev. Rekapitulacijsko poročilo morajo zavezanci po 1.1.2010 oddati na DURS mesečno, do 20. v mesecu za pretekli mesec, preko e-davkov. Prazni obrazci RP-O se ne oddajajo.

V primeru, da mora zavezanec oddati do 20. v mesecu za pretekli mesec obrazec RP-O, mora do istega roka oddati tudi DDV-O. Če davčni zavezanec oddaja DDV-O trimesečno, postane z oddajo obrazca RP-O mesečni zavezanec.

Popolnoma novo je Poročilo o dobavah (76. a člen). Zavezanci za poročanje so zavezanci za DDV, ki opravljajo dobave blaga in storitev, za katere je prejemnik dobav in storitev plačnik DDV na podlagi 76. a člena ZDDV-1. Obrazec morajo predložiti DURS do zadnjega dne v mesecu, ki sledi mesecu poročanja, preko e-davkov. Če v mesecu poročanja podatkov za poročanje ni, je poročilo prav tako potrebno oddati.

Naj spomnimo še to, da mora davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitev, za katere je prejemnik plačnik DDV, v 30 dneh od prve dobave obvestiti davčni organ o začetku opravljanja tovrstnih dobav.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Pojasnilo v zvezi z Zakonom o davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize: Na podlagi prejetih vprašanj v zvezi z Zakonom o davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (Uradni list, RS, št. 78/09, v nadaljevanju: ZDDDČPNO), Ministrstvo za finance pojasnjuje: Opredelitev zavezanca oziroma poslovnega subjekta V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZDDDČPNO je zavezanec za davek fizična oseba, ki vodi posle poslovnega subjekta ali nadzoruje poslovni subjekt. Zavezanec je torej fizična oseba ne glede na status rezidentstva (rezident ali nerezident RS). Upoštevaje 10. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in naslednji) se za osebe, ki vodijo posle poslovnega subjekta, štejejo: pri družbi z neomejeno odgovornostjo – družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe; pri komanditni družbi – komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe; pri delniški družbi – člani uprave ali upravnega odbora; pri družbi z omejeno odgovornostjo – en ali več poslovodij. Za osebe, ki vodijo posle poslovnega subjekta se štejejo tudi osebe, ki vodijo posle pravnih oseb ostalih statusno-pravnih oblik (npr. zavodov in zadrug). Prav tako se za osebo, ki vodi posle poslovnega subjekta, šteje tudi oseba, ki formalno sicer ne zaseda enega izmed zgoraj navedenih položajev, vendar dejansko opravlja njihove funkcije (npr. če v času, ko družba nima formalno imenovanega poslovodje ali ko formalno imenovani poslovodja ne opravlja funkcij, ki jih poslovodja opravlja po zakonu, te funkcije opravlja druga fizična oseba). V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZDDDČPNO je poslovni subjekt pravna oseba, ki je od države prejela poroštvo oziroma jamstvo ali sredstva za blažitev posledic finančne in gospodarske krize, na podlagi ukrepov, ki sta jih sprejela Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije. Za poslovni subjekt se šteje posamezna pravna oseba, ki je pravno samostojen subjekt, ne glede na morebitna medsebojna razmerja z drugimi pravnimi osebami, po katerih se štejejo za povezane družbe. To primeroma pomeni, da če poroštvo oziroma jamstvo ali sredstva od države za blažitev posledic finančne in gospodarske krize prejme odvisna družba, obvladujoča družba pa ne, se za poslovni subjekt po ZDDDČPNO šteje samo odvisna družba. Za pravno osebo, ki je od države prejela poroštvo ali jamstvo se šteje pravna oseba, za obveznosti katere država izda jamstvo oziroma poroštvo. To primeroma pomeni: da se v primeru jamstev po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/09 in 42/09) za pravno osebo, ki je od države prejela jamstvo šteje kreditojemalec (npr. gospodarska družba, zadruga), ki je od države prejel jamstvo za obveznost do banke iz naslova kreditne pogodbe, sklenjene pri banki v okviru jamstvene sheme, da se v primeru poroštev po 86. a členu Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08 in 49/09) za pravno osebo, ki je od države prejela poroštvo šteje kreditna institucija (npr. banka), ki je od države na podlagi navedenega člena prejela poroštvo za obveznosti iz naslova svoje zadolžitve.
	2. Dohodninska olajšava za vzdrževane družinske člane: Zavezanca zanima ali lahko sina, ki je star 27 let uveljavlja kot vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Dopisu je priložil Odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katero se podaljša pravica do uživanja družinske pokojnine in Izvedensko mnenje invalidske komisije 1. stopnje. V nadaljevanju pojasnjujemo: Sina zavezanec ne more uveljavljati kot vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Po določbi tretjega in petega odstavka 114. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09) se za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo šteje otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen. Olajšava se prizna ne glede na otrokovo starost. Za uveljavljanje olajšave se uporablja odločba centra za socialno delo (osmi odstavek 114. člena ZDoh-2).

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Oblikovanje rezervacij in kratkoročnih časovnih razmejitev za zaslužke zaposlencev: Slovenski računovodski standardi 2006 (v nadaljevanju SRS),(Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2009) poleg drugih sprememb, ki so bile sprejete zaradi usklajevanja z Mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS), (Uradni list EU L 261/2003 do 320/2008) (v nadaljevanju MRS), uvajajo tudi zahtevo po vračunavanju stroškov zaposlencev, za katere v posameznem letu še ni nastopila obveznost plačila. Če obveznost nastopi v naslednjem letu, se oblikujejo kratkoročne pasivne časovne razmejitve, če pa obveznost nastopi nekje v daljni prihodnosti, se oblikujejo dolgoročne rezervacije za zaslužke zaposlencev. Pri odločanju o tem, ali bo podjetje v knjigovodskih razvidih pripoznalo zaslužke zaposlencev, je potrebno upoštevati določila Pojasnila 4 k uvodu v slovenske računovodske standarde (2006) – bistvenost (v nadaljevanju Pojasnila), (Uradni list RS, št. 75/2006), ki v 2.b. točki navaja, da se podjetje lahko odloči, da ne oblikuje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, če razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacij in dejanskim zneskom stroškov za jubilejne nagrade in odpravnine niso pomembne. Skladno s 1. točko Pojasnila je znesek bistven, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih. Naravo in stopnjo bistvenosti podjetje opredeli v svojih aktih.
	2. Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki: Vnaprej vračunani stroški oziroma vnaprej vračunani odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida pa tudi zalog s pričakovanimi stroški, ki pa se še niso pojavili. Vnaprej vračunani stroški se po priporočenem Kontnem okviru za gospodarske družbe in zadruge (Uradni list RS, 9/2006) izkazujejo na kontu 290. Zneski kratkoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma kratkoročno vnaprej vračunanih odhodkov, s katerimi se bremenijo poslovni učinki ali odhodki obračunskega obdobja, se odmerijo iz celotnega zneska teh stroškov oziroma odhodkov, predvidenih s predračuni, po sodilih za njihovo razporejanje na poslovne učinke oziroma odhodke obračunskega obdobja, za katero so predvideni, lahko pa se razporedijo na poslovne učinke kar z uporabo količnikov za vračunavanje. Pri tem je treba paziti, da se količniki za njihovo vračunavanje, ki so se uporabljali v prejšnjem obdobju, v obračunskem obdobju ustrezno prilagodijo oziroma na novo določijo glede na izhodiščno obdobje in ustrezna predvidevanja gibanj v obračunskem obdobju. Predračuni stroškov, ki se vračunavajo vnaprej, se morajo praviloma sestavljati za celotno poslovno leto, za krajša obdobja pa le izjemoma pri tistih stroških, ki bodo predvidoma tudi nastajali v krajših obdobjih. Zneski vnaprej vračunanih stroškov se za posamezno obdobje določajo na podlagi dejanske ravni teh stroškov v prejšnjem obdobju in z ustreznimi popravki v obračunskem obdobju ali pa celo na podlagi popolnoma novih predračunov. Novi predračuni se sestavljajo za nove vrste stroškov, kakršnih v prejšnjem obdobju še ni bilo, pa tudi za stroške, kakršni so v prejšnjem obdobju sicer že bili, vendar njihove realne velikosti v obračunskem obdobju ni mogoče oblikovati s popravki. To se dogaja predvsem, če se za obračunsko obdobje predvidevajo bistvene spremembe v obsegu poslovanja oziroma bistveno drugačno gibanje cen oziroma spremembe v proizvodnosti in gospodarnosti poslovanja, kar utegne bistveno vplivati na raven in sestavo stroškov, ki so predmet vnaprejšnjega vračunavanja. Stroški, ki se vračunavajo vnaprej po predračunih, se morajo predvidevati na podlagi dejanskih tehničnih, organizacijskih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo nanje. So ocenjeni stroški, ki se morajo upoštevati tudi v predračunskem izkazu poslovnega izida, če se ta sestavlja. V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 12.21 se količnik za vnaprejšnje vračunavanje stroškov določi: po časovnem načelu ali - določi se z delitvijo načrtovanih stroškov s številom mesecev obračunskega obdobja, po uporabnostnem (funkcionalnem) načelu – določi se z delitvijo načrtovanih stroškov s količinskim ali vrednostnim obsegom načrtovane dejavnosti. Mesečni znesek stroškov je zmnožek v zadevnem mesecu uresničenega obsega dejavnosti in opredeljenega količnika.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka, Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike Rok: 15.1.2010, poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec Prejem (Uvoz), Odprema (Izvoz) Rok: 15.1.2010, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 4.11.2010 do 10.1.2010 je izšla naslednja številka Uradnega lista: 1/2010)
	Pravilnik o dostavi podatkov za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2009, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2010 z dne, 8.1.2010, velja od 9.1.2010. S pravilnikom se določajo vrsta, oblika in način dajanja podatkov za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2009. Podatki se pošljejo v elektronski obliki po sistemu eDavki na spletni naslov http://edavki.durs.si. Izdajatelji oziroma ponudniki izvedenih finančnih instrumentov, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev in druge pravne osebe, ki so posredovali pri sklepanju pravnih poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, dostavijo podatke po vrstah, v obliki in na način, določen v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika. Podatki za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2009 se pošljejo davčnemu organu najpozneje do 1. februarja 2010.
Tedenski izbor zakonodaje
	Odlok o ustanovitvi in nalogah Protokola Vlade Republike Slovenije, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2010 z dne, 8.1.2010, velja od 9.1.2010. Z odlokom se ustanovi Protokol Vlade Republike Slovenije kot vladna služba z delovnimi nalogami, določenimi s tem odlokom in drugimi predpisi. Protokol izvaja strokovna, organizacijska in tehnična opravila pri organizaciji in izvedbi protokolarnih dogodkov za upravičence do protokolarnih storitev iz 3. člena odloka. Protokol izvršuje naslednje naloge: protokolarne naloge, opredeljene v predpisu, ki določa protokolarna pravila, so zlasti: protokolarno organizacijsko delo ob obiskih visokih predstavnikov tujih držav v Republiki Sloveniji, protokolarno organizacijsko delo ob obiskih visokih predstavnikov Republike Slovenije v tujini, protokolarno organizacijsko delo pri predajah poverilnih pisem, protokolarno organizacijsko delo ob predstavitvenih in poslovilnih obiskih vodij diplomatskih predstavništev in predstavništev mednarodnih organizacij, protokolarno organizacijsko delo pri slovesnostih ob vročanju odlikovanj Republike Slovenije, protokolarno organizacijsko delo pri podpisih meddržavnih in drugih uradnih listin, pomembnih za Republiko Slovenijo, protokolarno organizacijsko delo pri slovesnostih ob izrekanju priseg, protokolarno organizacijsko delo ob državnih žalnih slovesnostih, državnih pogrebih in ob polaganjih vencev, protokolarno organizacijsko delo ob sprejemih, ki jih prirejajo visoki predstavniki Republike Slovenije, protokolarno organizacijsko delo pri državnih proslavah in drugih prireditvah državnega pomena in druge naloge v skladu s tem odlokom, drugimi predpisi in sklepi Vlade Republike Slovenije.
	Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2010 z dne, 8.1.2010, velja od 1.1.2010 do 30.6.2010. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti je v 2. členu Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 56/2003 do 105/2006) določena kot vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. januarja 2010, in znaša 9 odstotkov.
	Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2010 z dne, 8.1.2010, velja od 9.1.2010. Pravilnik določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev, podrobnejše podatke, način posredovanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov. Nosilec je v skladu z zakonom subjekt, ki je lahko: popolnoma poslovno sposobna fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik posameznik, samostojni podjetnik posameznik, registriran za kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost, pravna oseba, registrirana za kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost; društvo, kadar opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev, izobraževalna ustanova, ki se ukvarja tudi s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, registrirana verska skupnost ali pravna oseba registrirane verske skupnosti, ki se ukvarja tudi s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, agrarna skupnost ali pašna skupnost. Kmetijsko gospodarstvo ima enega nosilca. Subjekt je lahko nosilec samo enega kmetijskega gospodarstva oziroma enega ali več kmetijskih gospodarstev - skupni pašnik (KMG - skupni pašnik) oziroma KMG - planina. Izjemoma je subjekt, ki je že nosilec kmetijskega gospodarstva, lahko hkrati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je v postopku izbrisa, za dokončanje postopkov v skladu s tretjim odstavkom 37. člena pravilnika.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec januar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.