|
Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!
Konec leta 2009 je bil objavljen Pravilnik o spremembi Pravilnika o vsebini, obliki,
načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih
knjig in evidenc zavezanca za davek, na osnovi katerega so zavezanci za davek, ki
vodijo poslovne knjige elektronsko, dolžni davčnemu organu pripraviti ustrezne datoteke
v elektronski obliki. Današnji TFL Glasnik smo posvetili tej temi.
Tema tedna: Izpis podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig
in evidenc zavezanca za davek
Obveznost dajanja podatkov davčnemu organu za potrebe pobiranja davkov nalagata
zavezancem za davek 38. in 39. člen
Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) (Uradni list RS, št.
117/2006 do 110/2009).
V 39. členu ZDavP-2 je določeno, da morajo osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da
vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence,
davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov ter
omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati
tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki
registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane
kot obvezne in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno s svojo davčno
številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu
s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
V 38. členu ZDavP-2 je med drugim določeno, da morajo zavezanci, ki elektronsko
obdelujejo podatke na zahtevo davčnega organa zagotoviti izpis podatkov iz svojih
elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc v urejenih strukturnih računalniških
datotekah v standardni obliki, ki omogoča preprosto nadaljnje elektronsko obdelovanje
podatkov. Podrobnejšo vsebino, obliko, način in roke za predložitev izpisa podatkov
iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek ter obvezne
vmesnike za dostop in vpogled v podatke v elektronsko vodenih poslovnih knjigah
in evidencah za zavezanca za davek pa predpiše minister pristojen za finance.
Minister za finance je skladno z določbami ZDavP-2 izdal
Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko
vodenih poslovnih knjig in evidenc za davek (nadaljevanju Pravilnik) (Uradni
list RS, št. 59/2007 do 107/2009).
Davčnemu organu se izpisi iz elektronsko vodenih knjig predlagajo:
- samodejno, če je tako določeno v ZDavP-2, materialnem davčnem zakonu ali carinskem
predpisu,
- na pisno zahtevo davčnega organa ali
- na kraju samem.
Če se izpisi elektronsko vodenih knjig predajajo davčnemu organu na njegovo zahtevo,
jih mora zavezanec za davek predložiti v treh dneh. Na utemeljeno pisno zahtevo
zavezanca za davek se rok lahko podaljša za največ pet dni.
Pravilnik podrobno predpisuje obliko izpisa podatkov o prometu v ureditvi davka
na dodano vrednost in knjižb glavne knjige. Predpisana je sestava datoteke, ki jo
mora zagotoviti zavezanec za davek. Datoteke s podatki morajo biti zapisane v formatu
ASCII z uporabo kodne strani CP1250 ter poimenovane takole:
- IZPIS GLAVNE KNJIGE.TXT – podatki iz glavne knjige,
- IZPIS ODBITKA DDV.TXT – podatki o odbitnem DDV,
- IZPIS OBRAČUNANEGA DDV.TXT – podatki o obračunanem DDV.
Kot ločilo med posameznimi polji mora biti uporabljeno podpičje, ki se uporabi tudi
kot oznaka za zaključitev zadnje vrstice. Vsak zapis morata končati posebna kontrolna
znaka CR in LF.
Na zahtevani način urejeni podatki se zapišejo na nosilce računalniških podatkov
kot so:
- standardna računalniška disketa velikosti 3,5˝ (1,44 MB),
- na standardni zgoščenki (CD) zmogljivosti 700 MB ali
- na standardne zgoščenke (DVD) zmogljivosti 4,7 GB.
Na ovojnici nosilca računalniških podatkov mora biti napisani sledeči podatki:
- ime in davčna številka zavezanca za davek,
- vrsta izpisa podatkov,
- obdobje izpisa podatkov ter
- število zapisov v vsaki datoteki.
Nosilcu računalniških podatkov je potrebno priložiti prvih deset in zadnjih deset
zapisov na posamezni datoteki, ki so zapisane na posameznem mediju.
Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete
naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):
|
Zanimivosti s portala na področju TAX
|
|
1.
Pojasnilo glede obdavčitve obresti od denarnih depozitov, doseženih pri bankah in
hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, po Zakonu o dohodnini:
Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08,
20/09) so med drugim predmet obdavčitve tudi obresti od denarnih depozitov, dosežene
pri bankah in hranilnicah. V nadaljevanju pojasnjujemo le davčno obravnavo obresti
od denarnih depozitov, doseženih pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu
s predpisi v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: obresti od denarnih depozitov). Davčna
obravnava doseženih obresti od denarnih depozitov je odvisna od tega ali so dosežene
v svojstvu:
- fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti ali
- fizične osebe, ki opravlja dejavnost,
kar pojasnjujemo v nadaljevanju.
a. Davčna obravnava obresti od denarnih depozitov fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti
oziroma v poslu, na podlagi katerega se izplačujejo obresti, nastopa kot fizična
oseba, ki ne opravlja dejavnosti
Po III.6.1. poglavju ZDoh-2 (Obresti) se med drugim obdavčujejo tudi obresti od
denarnih depozitov, če jih dosega fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti oziroma
se pri sklepanju pogodbe o denarnem depozitu izkazuje kot fizična oseba, ki ne opravlja
dejavnosti. Pri tem naj pojasnimo, da se dohodnine ne plačuje od obresti na pozitivno
stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ
v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled (2.
točka 82. člena ZDoh-2). V primeru, ko so sredstva na transakcijskih računih določene
ciljne skupine obrestovana po višji obrestni meri, kot velja za ostale komitente,
gre po vsebini za obresti, primerljive obrestim od vezanih denarnih sredstev ali
varčevanja pri bankah in hranilnicah. V teh primerih se celoten znesek doseženih
obresti obdavčuje kot obresti, dosežene od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah,
ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih
držav članic EU.
a.1) Pri fizični osebi, rezidentu Republike Slovenije
V primeru denarnih depozitov so dosežene obresti davčna osnova, če ni s tem zakonom
drugače določeno (83. člen ZDoh-2). Skladno s 133. členom ZDoh-2 se seštevek davčnih
osnov od navedenih obresti zmanjša za 1.000 eurov, pod pogojem, da jih doseže rezident.
Dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident od denarnih depozitov, se izračuna
in plača na letni ravni (četrti odstavek 134. člena ZDoh-2). Ugotovi jo davčni organ
na podlagi napovedi zavezanca, kot to določa sedmi odstavek 325. člena Zakona o
davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08, 20/09-ZDoh-2D,
110/09). To pomeni, da v tem primeru banka oz. hranilnica ne nastopa kot plačnik
davka po 58. členu ZDavP-2. Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite
pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri
bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, mora davčni zavezanec rezident vložiti
do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto pri davčnem uradu. Napovedi ni dolžan
vložiti davčni zavezanec razident, katerega skupni znesek obresti na denarne depozite
pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri
bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega
zneska 1.000 eurov. Od dohodka iz kapitala, kamor se vštevajo tudi obresti od denarnih
depozitov pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji
ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dohodnino izračuna davčni
organ na podlagi napovedi zavezanca. Pri tem seštevek davčnih osnov zmanjša za 1.000
eurov, od razlike pa izračuna dohodnino po stopnji 20 % in se šteje kot dokončen
davek.
a.2) Pri fizični osebi, rezidentu države članice EU
Po drugem odstavku 33. člena ZDoh-2, fizična oseba, ki je rezident v državi članici
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine
od dohodka od prihrankov – ki ima vir v Sloveniji in o katerem je plačilni zastopnik
dolžan poročati davčnemu organu v skladu z 10. podpoglavjem, prvega poglavja petega
dela ZDavP-2, ki ureja dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil
obresti, - če je upravičeni lastnik navedenega dohodka. Med dohodke od prihrankov
v obliki plačil obresti se med drugim vštevajo tudi obresti od denarnih depozitov.
a.3) Pri fizični osebi, rezidentu države, ki NI članica EU
V primeru, ko obresti od denarnih depozitov doseže rezident države, ki ni članica
EU, je plačnik davka t.j. banka oz. hranilnica dolžna izračunati, odtegniti in plačati
davčni odtegljaj kot dohodnino od celotnega zneska doseženih obresti. Oprostitev
v višini 1.000 eurov iz 133. člena ZDoh-2 namreč velja le za rezidente RS. Šteje
se, da je plačnik davka, ki je odtegnil davčni odtegljaj, davčni odtegljaj odtegnil
v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Pri tem naj opomnimo, da
imajo rezidenti države, ki ni članica EU in ima Slovenija s to državo sklenjeno
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka možnost uveljavljanja
ugodnosti iz navedenih pogodb skladno s 2. podpoglavjem (Uveljavljanje ugodnosti
iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja) II. Poglavja ZDoh-2.
|
|
Uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti v sektorju trgovanja z živalskimi stranskimi
proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, po 1. januarju 2010: V zvezi
z vprašanjem, ki se nanaša na uporabo ukrepa mehanizma obrnjene davčne obveznosti,
kot bo na podlagi novega 76.a člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list
RS, št. 117/06, 52/07, 33/09 in 85/09, v nadaljevanju: ZDDV-1) s 1. januarjem 2010
uveljavljen v določenih sektorjih ekonomske dejavnosti, vas obveščamo o naslednjem
- omenjeni ukrep, ki se bo v skladu z možnostjo, kot jo državam članicam omogoča
Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, po novem
uporabljal tudi v skladu z ZDDV-1, določa, da bo v primeru določenih transakcij
plačnik davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) prejemnik dobav in ne dobavitelj.
Ukrep se bo uporabljal v zvezi z dobavami blaga in storitev, ki so v 76.a členu
ZDDV-1 taksativno določene, med katere pa sodi, v povezavi z vašim vprašanjem, tudi
dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a
k ZDDV-1. Seznam dobav iz Priloge III a med drugim vključuje tudi dobavo materiala,
ki ga je mogoče reciklirati, zato menimo, da bodo davčni zavezanec v zvezi s trgovanjem
živalskih stranskih proizvodov, namenjenih nadaljnji predelavi v sekundarne surovine,
po 1. januarju 2010 dolžni ravnati v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Ob tem poudarjamo,
da se nadaljnja dobava novih izdelkov iz sekundarnih surovin, ne uvršča med dobave,
za katere se bo po novem uporabljal ukrep mehanizma obrnjene davčne obveznosti iz
76. člena ZDDV-1.
|
Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:
|
Zanimivosti s portala na področju FIN
|
|
1.
Odloženi davki: Odloženi davki so posledica obračunavanja davka od dohodkov
pravnih oseb. Način obračunavanja davka od dohodkov pravnih oseb določa Zakon o
davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), (Uradni list RS št. 117/2006 do 5/2009)
(v nadaljevanju ZDDPO-2). Določanje davčne osnove je opredeljeno v 12. členu ZDDPO-2.
Osnova za določitev davčne osnove je poslovna bilanca, ZDDPO-2 pa določa razlike
med poslovno in davčno bilanco, ki jih je pri izračunu davčne obveznosti potrebno
upoštevati. Ravno določila po priznavanju prihodkov in odhodkov v drugem obdobju,
kot se pripoznavajo v davčni bilanci, so vzrok za obračunavanje odloženih davkov.
Obveznost obračunavanja odloženih davkov izhaja iz določil Slovenskih računovodskih
standardov, (Uradni list RS št. 115/2005 do 119/2008) (v nadaljevanju SRS), in Mednarodnih
računovodskih standardov, (Uradni list EU L 261/2003 do 320/2008) (v nadaljevanju
MRS). Podjetja morajo obračunati odložene davke z uporabo metode obveznosti po bilanci
stanja, ki se osredotoča na začasne razlike. Začasne razlike so razlike med davčno
vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo (njeno) knjigovodsko vrednostjo
v bilanci stanja. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski,
ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih ali odbitne začasne
razlike oziroma zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih.
Pri pripoznavanju odloženih davkov v računovodskih izkazih je potrebno upoštevati
pravilo, da se obveznosti za odloženi davek morajo pripoznati, terjatve za odloženi
davek pa se pripoznajo le, če podjetje upravičeno pričakuje, da bo v bodočnosti
ustvarilo dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke.
|
|
2.
Knjiženje oslabitve vrednosti zemljišča: V skladu s Slovenskim računovodskim
standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju
SRS) SRS 1.24. mora podjetje za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega
sredstva za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali
model prevrednotenja. Izbrano usmeritev mora uporabljati za celotno skupino opredmetenih
osnovnih sredstev. Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo
razvidovati po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti
in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Oslabitev osnovnega sredstva je potrebna, če
je njegova knjigovodska vrednost večja od nadomestljive. Kot nadomestljiva vrednost
se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi,
odvisno od tega, katera je večja. Samo, če je nadomestljiva vrednost opredmetenega
osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska
vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba
zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve opredmetenega osnovnega sredstva,
ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Prikaz knjiženja oslabitve vrednosti zemljišča
Stanje: Na podlagi cenilčevega poročila je bilo ugotovljeno, da je nadomestljiva
vrednost zemljišča, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, nižja kot pa je njegova
knjigovodska vrednost. Knjigovodska vrednost zemljišča je bila 200.000 €, po cenilčevem
poročilu pa je nadomestljiva vrednost tega zemljišča 170.000 €.
|
Št.
|
Opis
|
Konto
|
Breme
|
Dobro
|
|
1
|
Oslabitev vrednosti zemljišča
|
|
|
|
|
|
- prevrednoteni poslovni odhodki
|
720
|
30.000
|
|
|
|
- oslabitev vrednosti zemljišča
|
031
|
|
30.000
|
|
|
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
|
|
Evidenca računa v tujini,
Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih
transferih
Rok: 20.1.2010, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec
|
Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja
EU, praktikum
|
Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 11.11.2010 do 17.1.2010
sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 2/2010 in 3/2010)
|
|
Uredba o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje
in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 3/2010 z dne 15.1.2010, velja od
16.1.2010, uporablja se od 1.1.2010
Uredba podrobneje določa kriterije in pogoje za dodeljevanje državnih pomoči ter
način uveljavljanja ugodnosti iz 5. in 6. člena
Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list
RS, št. 87/2009).
Upravičeni stroški iz prvega in drugega odstavka 5. člena zakona so bruto plača
in prispevki delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno
zdravstveno zavarovanje, za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in za zavarovanje
za starševsko varstvo, uvedeni v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
Davčna olajšava za zaposlovanje iz prvega odstavka 5. člena zakona, ki se uveljavlja
v obliki zmanjšanja davčne osnove za 70 odstotkov stroškov prikrajšanega delavca,
se nanaša na obračunane stroške bruto plače povečane za obvezne prispevke delodajalca
za prikrajšanega delavca.
Do pomoči je upravičen zavezanec, ki s prikrajšanim delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi
za nedoločen čas ali prikrajšanega delavca zaposli najmanj za dobo 12 mesecev. Olajšava
se lahko uveljavlja največ za prvih 12 mesecev po zaposlitvi.
V primeru, da pred potekom 12 mesečnega obdobja delavec odpove delovno razmerje,
lahko zavezanec uveljavlja olajšavo le za čas dejanskega dela delavca pri zavezancu.
V primeru, da zavezanec odpove delavcu delovno razmerje pred potekom 12 mesečnega
obdobja, ni upravičen do uveljavljanja davčne olajšave za zaposlovanje. Pri ugotavljanju
upravičenosti do pomoči zavezancu v primerih prekinitve delovnih razmerij se uporablja
četrti odstavek 40. člena Uredbe 800/2008/ES.
|
|
Odredba o določitvi roka za vključitev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike
Slovenije v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 2/2010 z dne 11.1.2010, velja od
12.1.2010.
V sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi na računih, vključenih
v sistem enotnega zakladniškega računa, v skladu z 68. členom
Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999 do 49/2009), se s
15. januarjem 2010 vključi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Pogodbe, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije že sklenil
za vezavo prostih denarnih sredstev, ostanejo v veljavi do izteka roka, za katerega
so bile sklenjene.
|
|
Tedenski izbor zakonodaje
|
|
V Uradnem listu RS št. 2/2010 so objavljene spremembe kontnih okvirov. S spremembo
se spreminjajo:
|
|
Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 3/2010 z dne 15.1.2010, velja od 16.1.2010.
Uredba zaradi izboljšanja okolju prijaznega delovanja baterij in akumulatorjev ter
okoljevarstveno učinkovitega ravnanja vseh, ki so vključeni v življenjski krog baterij
in akumulatorjev, od proizvajalcev in distributerjev do njihovih končnih uporabnikov
ter zlasti tistih udeležencev, ki neposredno sodelujejo pri obdelavi in recikliranju
odpadnih baterij in akumulatorjev določa:
- pravila za dajanje baterij in akumulatorjev na trg, zlasti še prepoved dajanja na
trg baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi,
- posebna pravila za zbiranje, obdelavo, recikliranje in odstranjevanje odpadnih baterij
in akumulatorjev na področju ravnanja z odpadki in
- izhodišča za pripravo operativnih programov varstva okolja v zvezi s spodbujanjem
zbiranja in recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev.
Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev izvajalcu
javne službe kot mešani komunalni odpadek.
Izvajalec javne službe omogoči končnim uporabnikom za odpadne prenosne baterije
in akumulatorje brezplačno prepuščanje v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij
komunalnih odpadkov ali v premični zbiralnici ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih
odpadkov.
Če so v mešanih komunalnih odpadkih odpadne prenosne baterije ali akumulatorji,
izvajalec javne službe prevzame takšne mešane komunalne odpadke od povzročitelja
odpadkov kot nevarne komunalne odpadke.
|
|
Pravilnik o delu Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 3/2010 z dne 15.1.2010, veljati začne 30.1.2010.
Pravilnik podrobneje določa:
- pravice, dolžnosti in način delovanja Odbora za priznanja Republike Slovenije za
poslovno odličnost,
- način opravljanja strokovnih in administrativnih del Urada Republike Slovenije za
meroslovje,
- obliko in vsebino javnega razpisa za zbiranje prijav za priznanje Republike Slovenije
za poslovno odličnost,
- sestavo, pristojnosti in naloge ocenjevalne komisije,
- merila in sistem ocenjevanja,
- obliko, material in znake na skulpturi ter vsebino listine, s katero se izkazuje
priznanje,
- slovesno podelitev priznanj,
- varovanje zaupnih podatkov.
Pred svečano podelitvijo priznanj predsednik odbora skliče novinarsko konferenco
za predstavnike sredstev javnega obveščanja. Na novinarski konferenci predsednik
odbora seznani predstavnike sredstev javnega obveščanja o finalistih in dobitnikih
priznanja, pri čemer se novinarje pozove, da o dobitnikih priznanja obvestijo javnost
šele po končani podelitvi.
|
|
V Poročevalcu št. 5/2010 je objavljen
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-G)
- tretja obravnava.
S predlagano spremembo Zakona o splošnem upravnem postopku se vzpostavljajo možnosti
za učinkovitejši nadzor nad izvajanjem Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih
zakonov, ki urejajo posebne upravne postopke. Poleg tega se s spremembo ureditve
pri vročanju z javnim naznanilom želi, v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti,
varovati varstvo zasebnosti udeležencev v upravnih in drugih postopkih, pri čemer
organi pri vročanju neposredno ali smiselno uporabljajo določila Zakona o splošnem
upravnem postopku (na primer v prekrškovnih postopkih), tako da je še zagotovljena
učinkovitost upravnih in drugih postopkov. Sprememba pri opravljanju strokovnih
izpitov bo omogočila kvalitetnejši izbor kandidatov za delovna mesta, na katerih
se opravljajo dejanja vodenja in odločanja v upravnem postopku, in njihovo enakopravnejšo
obravnavo.
|
Koledar
obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice
Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec
januar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na
vse razpisane aktualne seminarje. Novice
pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko
relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v
Arhivu številk.
Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi
v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do
dokumentov v zaprtem delu portala.
|