TFL Glasnik št. 05/2010: Samoprijava skladno z ZDavP-2B

Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije

Številka 5, letnik V, 2. februar 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Novela Zakona o davčnem postopku ZDavP-2B prinaša nekaj novosti tudi v členih, ki se nanašajo na institut samoprijave. Glede na dejstvo, da davčni zavezanci institut samoprijave kar pogosto uporabljajo še posebej v primeru, če ugotovijo napake pri oddaji davčnih napovedi, smo današnji TFL Glasnik posvetili tej temi.

Tema tedna: Samoprijava skladno z ZDavP-2B

V decembru leta 2009 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2B) (Uradni list RS, št. 110/2009) v kateri se med drugim spreminjata 55. in 63. člen, ki se nanašata na institut samoprijave. O predložitvi davčnega obračuna na podlagi samoprijave govori 55. člen ZDavP-2, o vložitvi napovedi na podlagi samoprijave pa 63. člen ZDavP-2.

Davčni zavezanec lahko uporabi institut samoprijave, skladno z določbami 55. člena ZDavP-2 in predloži davčni obračun najkasneje do:

vročitve sklepa o začetku inšpekcijskega nadzora,
začetka postopka o prekršku,
začetka kazenskega postopka.

Davčni zavezanec lahko vloži davčno napoved na podlagi samoprijave (63. člen ZDavP-2) najkasneje do nastopa dogodkov, ki so našteti v prejšnjem odstavku. Dodatni pogoj v primeru vlaganja davčne napovedi je izdaja odmerne odločbe. To pomeni, da samoprijava ni mogoča po tem, ko davčni organ izda odmerno odločbo.

Samoprijava zaradi nastopa kateregakoli od naštetih dogodkov je torej izključena. Samoprijava pa je še vedno mogoča, če davčni inšpektor neformalno, po telefonu obvesti davčnega zavezanca o nameravani izvedbi davčnega nadzora, saj v tem trenutku sklep o začetku inšpekcijskega nadzora formalno še ni bil vročen.

ZDavP-2B v 2. točki 55. člena določa, da je potrebno davčnemu obračunu na podlagi samoprijave obvezno priložiti posebno prilogo (ki je v bistvu sestavni del davčnega obračuna na podlagi samoprijave), kjer davčni zavezanec prikaže premalo obračunane davke, skupaj z obrestmi, ki jih je dolžan obračunati skladno s 3. točko istega člena in seveda tako obračunani davek in obresti tudi plačati. Določba je ena od novosti, ki jo prinaša ZDavP-2B.

Obrestno mero, ki jo je potrebno uporabiti pri obračunu obresti zaradi premalo plačanega davka v primeru samoprijave, na enak način določata 55. in 63. člen ZDavP-2. Novost je, da se namesto slovenske medbančne obrestne mere uporabi evropska medbančna obrestna mera.
Povečanja obrestne mere ostajajo enaka:

1 odstotna točka, če predloži podatke v enem mesecu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna,
2 odstotni točki, če predloži podatke v šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčnega obračuna,
3 odstotne točke, če predloži podatke v enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna,
4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna.

V primeru samoprijave po 55. členu ZDavP-2 mora obresti obračunati davčni zavezanec, v primeru samoprijave po 63. členu ZDavP-2 pa obresti obračuna davčni organ.
Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo, v primeru 63. člena pa tudi glede obveznosti, katerih po odločbi na podlagi samoprijave ni plačal.

ZDavP-2B prinaša novo 5. točko 55. člena, skladno s katero lahko davčni organ, če pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni, s sklepom zavrne posebno prilogo k davčnemu obračunu na podlagi samoprijave, predloženi davčni obračun pa obravnava kot davčni obračun, predložen po izteku predpisanega roka.

Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Uveljavljanje investicijske olajšave za investirani znesek v stavbno pravico: Zakon o davku od dohodkov pravni oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09; v nadaljevanju: ZDDPO-2) določa, da zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, vendar največ 30.000 eurov in največ v višini davčne osnove. Pri tem se za potrebe te določbe med opremo ne šteje: pohištvo in pisarniška oprema ter motorna vozila. Določeni sta izjemi od tega pravila, in sicer se olajšava lahko uveljavlja za računalniško opremo, za osebne avtomobile na hibridni ali električni pogon, avtobuse na hibridni ali električni pogon in tovorna motoma vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Iz navedenega sledi, da se za vlaganja v zemljišča in zgradbe ne more uveljavljati olajšave za investiranje.

Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02; v nadaljevanju: SPZ) stavbno pravico uvršča med stvarne pravice. Stvarne pravice so po 2. členu SPZ: lastninska pravica, zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. V skladu s 3. členom SPZ je predmet stvarne pravice stvar. Po Stvarnopravnem zakoniku s komentarjem gre pri stvarnih pravicah za odnos med ljudmi glede stvari. Premoženjska pravica pa je v 22. členu SPZ opredeljena kot pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Glede na Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili prof. dr. Matjaža Tratnika (Matjaž Tratnik: Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili prof. dr. Matjaža Tratnika; Uradni list Republike Slovenije: Ljubljana, 2002) premoženjske pravice niso stvari, zato na njih niso možne stvarne pravice. Edini izjemi sta zastavna pravica in užitek, ki se lahko ustanovita tudi na premoženjskih pravicah. 256. člen SPZ določa, da je stavbna pravica pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino, da je stavbna pravica omejena v trajanju na največ 99 let in da je stavbna pravica prenosljiva. Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah.

Ugotavljamo, da MRS 38 določa neopredmetene dejavnike, med katerimi našteje: znanstveno in strokovno znanje, oblikovanje in izvajanje novih procesov ali ureditev, licence, industrijsko lastnino, tržno znanje In blagovne znamke (tudi trgovska imena in izdajateljske naslove) in našteva primere teh dejavnikov, ki so: računalniški programi, patenti, avtorske pravice, filmi, seznam odjemalcev, hipotečne pravice (mortgage servicing rights), ribolovne pravice, uvozne kvote, franšize, razmerja z odjemalci ali dobavitelji, poštenost odjemalcev, tržni deleži in trženjske pravice. Slovenski računovodski standardi (SRS), glede neopredmetenega sredstva podajajo malenkostno drugačne rešitve predvsem v sami definiciji (SRS 2.1 tako določa da je neopredmeteno sredstvo razpoznavno sredstvo, ki praviloma fizično ne obstaja) in taksativnem naštevanju neopredmetenih sredstev (SRS 2.2. določa, da neopredmetena sredstva zajemajo dolgoročno odložene stroške razvijanja, usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter v dobro ime prevzetega podjetja), vendar to ni najbolj bistveno, saj v skladu z devetim odstavkom 54. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI, 10/08, 68/08 in 42/09) SRS ne smejo biti v nasprotju z MSRP in morajo povzemati vsebino Direktive 78/660/EGS in Direktive 83/349/EGS. Ugotavljamo tudi, da Direktiva 78/660/EGS (Četrta direktiva Sveta z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (78/660/EGS) s spremembami in dopolnitvami.), v 16. členu določa, da pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki jih opredeljuje nacionalna zakonodaja, morajo biti prikazane pod postavko »Zemljišča in zgradbe«.

Dodatno poudarjamo še, kar izhaja iz SPZ, in je pomembno za računovodski vidik, da stavbna pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, zato pogodba o ustanovitvi stavbne pravice še ne pomeni nastanka stavbne pravice. Kot datum nastanka stavbne pravice se zato vedno šteje šele datum vpisa v zemljiško knjigo. To dejstvo je pomembno tudi za pripoznanje stavbne pravice v računovodskih evidencah.

Sklepno povzemamo, da stavbna pravica po vsebini pomeni breme oziroma obremenitev nepremičnine. Po pravni teoriji jo je potrebno celo enačiti z zemljiščem. Iz navedenega izhaja, da po vsebini stavbna pravica ni neopredmetena, ampak je povezana s stvarjo, torej zemljiščem. Enako stavbne pravice ni mogoče uvrstiti med neopredmetena sredstva tudi na podlagi MSRP. Četrta direktiva pa celo izrecno določa, da morajo biti pravice na nepremičninah in druge podobne pravice opredeljene med postavko »Zemljišča in zgradbe«. V skladu z ZDDPO-2 na podlagi lastninske pravice na zgradbi in zemljišču ni mogoče uveljavljati davčne olajšave, zato upoštevaje vsebino stavbne pravice, menimo, da ni mogoče uveljavljati olajšave za vlaganja v nepremičnino tudi na podlagi stavbne pravice, niti zastavne pravice. Menimo, da bi morebitno drugačno tolmačenje vodilo k diskriminaciji davčnih zavezancev in k nesistematičnosti.

2. Pokrivanje izgube: Zavezanka v zvezi s petim odstavkom 36. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) sprašuje, kaj velja za več kot 50 % spremembo lastništva delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca v davčnem obdobju in ali gre za več kot 50 % spremembo lastništva v teh dveh primerih:

Na začetku davčnega obdobja je lastništvo družbe X razdeljeno na družbo A z 51 %, družbo B z 48 % in na male delničarje z 1 %. Med letom se lastniška struktura spremeni, družba A ima 37 % delež, družba B 14 % in družba C 49 % (malih delničarjev ni več).
Drugi primer je enak zgoraj opisanemu, s tem, da ob koncu leta družba C odproda svoj lastniški delež družbama A in B, ki postaneta edini lastnici družbe X.

Pri ugotavljanju pogoja iz določbe petega odstavka 36. člena ZDDPO-2 – »če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50 % glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja …« - se višina odstotka spremembe lastništva delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca izračuna z upoštevanjem razlik v kapitalskih deležih posamičnih lastnikov, na podlagi primerjave stanja lastništva na koncu davčnega obdobja s stanjem lastništva na začetku davčnega obdobja, za katero se sestavlja davčni obračun. Navedeno pomeni, da o več kot 50 % spremembi lastništva govorimo, če po stanju na koncu davčnega obdobja, primerjalno s stanjem na začetku davčnega obdobja, skupna pozitivna razlika v kapitalskih deležih posamičnih obstoječih oziroma novih lastnikov znaša več kot 50 % (in obratno, če po stanju na koncu davčnega obdobja skupna negativna razlika v kapitalskih deležih posamičnih obstoječih oziroma prejšnjih lastnikov znaša več kot 50 %). To pomeni, da gre v obeh od zgoraj opisanih primerov za manj kot 50 % spremembo lastništva.

Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Dolgoročno prejeta posojila: Dolgoročno prejeta posojila obravnava Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 9, po kontnem načrtu pa jih izkazujemo v skupini 97. V skladu s SRS 9.1 so dolgoročni dolgovi pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Dolgoročno dobljena posojila so dolgoročni finančni dolgovi dobljeni na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni dolžniški vrednostni papirji. Podvrsta dobljenih dolgoročnih posojil so tudi dobljene vloge, katerih roki zapadlosti v plačilo so daljši od leta dni, pa tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. V skladu s SRS 9.47 se dolgoročne obveznosti na podlagi finančnih posojil pojavijo, če se najame posojilo, ki ni sanacijsko ali povezano z obveznicami. Namen najemanja takšnih posojil je pridobivanje manjkajočih finančnih sredstev, da bi se doseglo ravnotežje med dolgoročnimi vezavami sredstev in njihovim financiranjem ali omogočilo dolgoročno financiranje povečanega obsega poslovanja v celoti in da bi se tako izboljšal finančni položaj. Dolgoročno prejeta posojila ločujemo : na tiste, pri katerih se kot kreditodajalci pojavljajo banke ter druge pravne in fizične osebe v državi, in na tiste, pri katerih se kot kreditodajalci pojavljajo banke ter druge pravne in fizične osebe v tujini. V skladu s SRS 9.5 pa moramo dolgoročne dolgove, zaradi sestavljanja skupinskih računovodskih izkazov razčlenjevati : na tiste do uskupinjenih podjetij in na tiste do drugih. Pri dolgoročno prejetih posojilih moramo paziti, da v bilanci stanja dolgoročna posojila izkazujemo kot kratkoročna posojila v primeru: ko dolgoročni dolgovi, ki so že zapadli v plačilo, še niso poravnani in dolgoročne dolgove, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja.
	2. Pripoznavanje pogodbenih prihodkov in odhodkov: V skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), oziroma z določbami mednarodnega računovodskega standarda (v nadaljevanju MRS), ki obravnava pogodbe o gradbenih delih v posebnem standardu MRS 11: Pogodbe o gradbenih delih, se pogodbeni prihodki in odhodki pripoznajo, če je mogoče izid pogodbe o gradbenih delih zanesljivo izmeriti. To pomeni, da se: prihodki in dohodki v zvezi s to pogodbo pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti pogodbenih dejavnosti na dan bilance stanja (tako imenovana »Metoda stopnje dokončanosti«), pričakovane izgube pri pogodbi o gradbenih delih takoj pripoznajo kot odhodek. Pri tem je zanesljiva izmera prihodkov mogoče potem, ko se podjetje strinja s pogodbo v kateri so določene in izmerljive izterljive pravice vsake stranke glede sredstva, ki se bodo gradila, nadomestila, ki se bodo izmenjala in način in pogoji poravnave. Pripoznavanje pogodbenih prihodkov in odhodkov, oziroma izid pogodbe, je odvisno od vrste pogodbe. V kolikor gre za: pogodbo s stalno ceno – je izid pogodbe mogoče zanesljivo izmeriti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: celotne pogodbene prihodke je mogoče zanesljivo izmeriti, obstaja verjetnost pritokov prihodnjih gospodarskih koristi podjetja, stroške izpolnitve pogodbe in stopnjo izpolnjenosti pogodbe je na dan bilance stanja mogoče zanesljivo izmeriti, stroške, ki jih je mogoče pripisati pogodbi, je mogoče jasno določiti in zanesljivo izmeriti tako, da se lahko dejansko nastali stroški primerjajo s prejšnjimi ocenami. pogodbo s stroški in dodatkom – je izid pogodbe mogoče zanesljivo izmeriti, če sta izpolnjena pogoja: obstaja verjetnost pritokov gospodarskih koristi v podjetje, stroške, ki jih je mogoče pripisati pogodbi, je mogoče jasno določiti in zanesljivo izmeriti. Če poslovnega izida pogodbe o gradbenih delih ni mogoče zanesljivo oceniti, se pripoznajo prihodki in odhodki le v naslednjih primerih: Prihodke je mogoče pripoznati le do tolikšnega obsega pogodbenih stroškov, kolikor bodo verjetno nadomeščeni. Pogodbene stroške je potrebno pripoznati kot odhodke v obdobju, v katerem se pojavijo. Pričakovana izguba se takoj pripozna kot odhodek.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost za leto 2009, Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009 Rok: do 5.2.2010, poročanje Davčni upravi Republike Slovenije za preteklo koledarsko leto

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 25. 1.2010 do 31.1.2010 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 5/2010, 6/2010 in 7/2010)
	Poročilo o gibanju plač za november 2009, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 7/2010 z dne, 29.1.2010 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za november 2009 je znašala 1570,53 EUR in je bila za 8,5% višja kot za oktober 2009. Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za november 2009 je znašala 999,49 EUR in je bila za 6,9% višja kot za oktober 2009. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–november 2009 je znašala 1434,56 EUR. Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–november 2009 je znašala 927,57 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje september 2009–november 2009 je znašala 1484,22 EUR.
	Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 6/2010 z dne, 29.1.2010, veljati začne 13.2.2010. Pravilnik določa program usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdelavo energetskih izkaznic, podrobnejše pogoje za organizacije, ki opravljajo usposabljanje neodvisnih strokovnjakov, obliko in vsebino licence neodvisnega strokovnjaka ter podrobnejšo vsebino in način vodenja registra licenc neodvisnih strokovnjakov. Usposabljanje, vključno s preizkusom znanja za pridobitev licence neodvisnega strokovnjaka, izvajajo organizacije v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Izvajalec usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora usposobljene predavatelje: s strokovnimi referencami na področju projektiranja stavb, s poznavanjem predpisov s področja graditve objektov, s poznavanjem predpisov s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, nanašajoč se na stavbe; imeti mora administrativno-tehnično osebje, ki je potrebno za uspešno izvajanje nalog usposabljanja, organiziranja, vodenje potrebnih evidenc in ima za te naloge primerne strokovne reference; imeti mora opremo, ki je potrebna za izvajanje usposabljanja, in razpolagati s prostori za vsaj 50 udeležencev usposabljanja z ustrezno audio vizualno opremo.
	Uredba o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 5/2010 z dne, 25.1.2010, veljati začne 9.2.2010. Uredba določa vrste ukrepov, za katere se lahko izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za leto 2010 zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. Nadomestila se izplačajo na najožjih vodovarstvenih območjih, namenjenih za varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo najožje vodovarstveno območje. Zavezanec za plačilo nadomestila je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, ki upravlja vodni vir, za katerega je določen vodovarstveni režim na najožjem vodovarstvenem območju. Nadomestila se financirajo iz sredstev, ki jih pridobiva izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in s prodajo vode iz vodnega vira, za katerega je določen vodovarstveni režim.
Tedenski izbor zakonodaje
	V Poročevalcu Državnega zbora št. 11 je objavljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP-C) (skrajšani postopek - EPA 864-V). V zakonski ureditvi je utemeljeno in smotrno ohraniti osnovni cilj zagotavljanja subvencionirane prehrane študentom - med študijem omogočiti vsem študentom nižje stroške študija ter čim bolj redno in zdravo prehrano. Prav tako je smotrno zakonsko urediti podlago za, z vidika uporabnikov, boljšo vpeljavo novega koncepta izvajanja sistema, temelječega na mobilni telefoniji, spremeniti način sankcioniranja ugotovljenih nepravilnosti v delu ponudnika subvencionirane študentske prehrane in namesto prepovedi prodaje študentskih bonov uvesti finančne sankcije zoper kršitelje. Potrebno je odpraviti administrativne ovire, kot so predložitev fizičnih potrdil o vpisu in potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o načinu zavarovanja, ter natančneje opredeliti upravičence do subvencionirane študentske prehrane in upravičenost do dodatnih subvencij za posebne kategorije upravičencev.
	Do petka 5.2.2010 je potrebno Davčni upravi poslati vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009 ter Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost za leto 2009.
	Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 7/2010 z dne, 29.1.2010, velja od 30.1.2010. Pravilnik določa način merjenja toplote ter način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli v skladu z Direktivo 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (UL L št. 114/64 z dne 27. 4. 2006, str. 64). Pravilnik se uporablja: za stavbe, ki imajo centralno ogrevanje in/ali centralno pripravo tople vode, in se oskrbujejo s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma skupne kurilne ali druge naprave za centralno proizvodnjo toplote. za delitev in obračun stroškov za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroškov za gorivo za skupno kurilno napravo, in sicer stroškov za ogrevanje in/ali pripravo tople vode, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto oziroma gorivo za stavbo. Za postopek odločanja lastnikov posameznih delov stavbe in določitev števila uporabnikov posameznega dela stavbe se uporabljajo predpisi, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb. Lastniki posameznih delov stavbe odločijo o vrsti in tipu delilnikov, o parametrih za delitev in obračun stroškov za toploto in o poročanju. Lastniki odločitev sprejmejo na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine.

Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec februar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.