Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 6, letnik V, 9. februar 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Do konca januarja so bili poslovni subjekti, ki so izplačevali dohodke poslovodnim delavcem in nadzornim organom skladno z zakonom o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, dolžni davčnemu organu dostaviti podatke o navedenih dohodkih v elektronski obliki. Glede na dejstvo, da je takšno napoved po podatkih DURS oddalo bolj malo zavezancev, smo dodatnemu davku posvetili današnji TFL Glasnik.

Tema tedna: Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize

V mesecu septembru 2009 je bil sprejet Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (v nadaljevanju ZDDDČPNO) (Uradni list RS, št. 78/2009), ki velja od začetka leta 2009, torej retrogradno. Vlada je zakon sprejela ker ni imela neposrednih pristojnosti urejanja višine tovrstnih izplačil v podjetjih, ki so prejele državno pomoč za blaženje posledic finančne gospodarske krize.

Zavezanci za davek so fizične osebe, ki vodijo posle ali nadzorujejo poslovni subjekt. Kot poslovni subjekt je definirana pravna oseba, prejemnica poroštev oziroma jamstev ali sredstev za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.

Davčno osnovo za obračun davka predstavljajo dohodki, zmanjšani za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je zavezanec dolžan plačevati, v delu ki presega:

  • v primeru plače – znesek v višini 12.500 eurov mesečno,
  • v primeru nagrade za poslovno uspešnost – znesek v višini 25.000 eurov letno,
  • v primeru odpravnine – znesek v višini 75.000 eurov letno,
  • v primeru dohodka na podlagi udeležbe v dobičku – znesek v višini 25.000 eurov letno in
  • v primeru bonitete – znesek v višini 25.000 eurov letno,
  • v primeru sejnine članov nadzornega organa - znesek v višini 358 eurov na posamezno sejo,
  • v primeru drugih dohodkov članov nadzornega organa, prejetih za opravljanje nadzora poslovnega subjekta, vključno z nagradami – znesek v višini 12.500 eurov.

Ne glede na zgornja določila je davčna osnova posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost.
Letna davčna osnova od dohodkov zavezanca, po tem zakonu, je vsota davčnih osnov iz vseh naštetih naslovov.

Davek se obračuna in plača od letne davčne osnove po stopnji 49%. Davek izračuna davčni organ z odločbo na osnovi napovedi zavezanca, ki jo je dolžan oddati do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Obrazec za oddajo podatkov je predpisal minister za finance s Pravilnikom o obrazcu napovedi za odmero dodatnega davka od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov (Uradni list RS, št. 4/2010). Zavezanec mora vložiti napoved le v primeru, da je iz naslova vodenja poslov ali nadzora poslovnega subjekta iz prejšnjega odstavka prejel dohodke v višini, od katere se po ZDDDČPNO plačuje dodatni davek. Odločba mora biti izdana s strani davčnega organa do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto.

Poslovni subjekt je skladno z 8. členom ZDDDČPNO dolžan do 31. januarja tekočega leta dostaviti podatke o dohodkih članov poslovodstev in nadzornih organov skladno z določili Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dodatnega davka od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize za leto 2009 (Uradni list RS, št. 4/2010) preko sistema e-davkov.

Zavezanci, če ste na svojo obveznost pozabili, jo izpolnite čim prej. Ne čakajte na poziv davčne uprave, saj ima zakon tudi kazenske določbe. Kazen za prekršek znaša od 1.600 eurov do 25.000 eurov.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Uveljavljanje in priznavanje odbitka davka, plačanega v tujini ter oprostitve v skladu z novelo ZDavP-2B: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2B (Uradni list RS, št. 110/2009), ki je začel veljati 30. 12. 2009, določa novosti tudi glede uveljavljanja in priznavanja odbitka davka, plačanega v tujini, ter oprostitve na podlagi mednarodne pogodbe:

  • v 274. členu je dodan nov drugi odstavek (88. člen ZDavP-2B), na podlagi katerega davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine z upoštevanjem oprostitve, če je davčni zavezanec uveljavljal oprostitev v napovedi za odmero akontacije dohodnine in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te napovedi, oziroma je uveljavljal oprostitev v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Na podlagi navedene dopolnitve, zavezancem rezidentom Slovenije, ne bo potrebno vlagati ugovora zoper informativni izračun dohodnine, če so že med davčnim letom uveljavljali z mednarodno pogodbo določeno oprostitev in jim je bila oprostitev priznana že v medletni odločbi o odmeri akontacije. Hkrati to tudi pomeni, da morajo zavezanci v vseh drugih primerih (enako kot pred uveljavitvijo ZDavP-2B) ugovarjati zoper informativni izračun dohodnine, če želijo, da se jim oprostitev prizna pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni (npr. če oprostitve v napovedi za odmero akontacije dohodnine niso uveljavljali, oziroma, če so oprostitev v napovedi za odmero akontacije dohodnine uveljavljali, vendar davčni organ v odločbi, izdani na podlagi te napovedi, oprostitve ni priznal);
  • 290. člen, na podlagi katerega so lahko zavezanci uveljavljali odbitek davka, plačanega v tujini ali oprostitev le za dohodke iz delovnega razmerja in pokojnino, je črtan (93. člen ZDavP-2B) zaradi novega 284.a člena (91. člen ZDavP-2B);
  • novi 284.a člen (91. člen ZDavP-2B) razširja možnost uveljavljanja odbitka davka, plačanega v tujini, ali uveljavljanja oprostitve za vse dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine (tj. dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic, drugi dohodki). V skladu z navedenim členom lahko davčni zavezanec rezident, ne glede na 273. člen in 274. člen ZDavP-2 in ne glede na zakon o obdavčenju, na podlagi svoje izjave o davčni obveznosti izven Republike Slovenije, uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev že v davčnem obračunu za dohodek iz dejavnosti oziroma že v :
    • Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodki iz delovnega razmerja, pokojnine),
    • Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) za rezidente,
    • Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov) za obdobje od …………… do …………… 200…,
    • Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem,
    • Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjskih pravic,
    • Napovedi za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov.

2. Prejete dividende, MRS in vpliv na davčno osnovo: Strinjamo se z njegovim zaključkom, da prejete dividende, ki zmanjšujejo vrednost naložbe, nimajo vpliva na davčno osnovo in se nanje ne vežejo odhodki iz prvega odstavka 26. člena ZDDPO-2. Iz določb tretjega odstavka 12. člena Zakona o davku od dohodkov pravni oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08), ki ga je zavezanec navedel v vprašanju, izhaja, da se pri pravnih osebah, ki v skladu z enajstim odstavkom 54. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek, 10/08 in 68/08) vodijo poslovne knjige in sestavljajo računovodska poročila v skladu z MSRP, tudi za ugotavljanje davčne osnove – dobička, priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, sestavljenem v skladu z določbami MSRP. Ker MRS 18 v točki 18.32 določa, da se za znesek izplačanih dividend, ki se nanaša na obdobje pred nakupom kapitalskega deleža (delnic), zmanjša vrednost naložbe, ta znesek ne vpliva na davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZDDPO-2 se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 % v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. členu ZDDPO-2 izvzeti iz davčne osnove zavezanca. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZDDPO-2 se prejete dividende in dobički lahko izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključeni v davčno osnovo. Dividende, ki se nanašajo na obdobje pred nakupom naložbe, niso vključene v davčno osnovo, zato se ne izvzamejo iz davčne osnove in ne vplivajo na znesek odhodkov (v višini 5 %), ki se ne priznajo.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN

1. Kalo, razsip in okvare: Kalo, razsip in okvare štejemo za normalne izgube, kadar ob normalnem ravnanju z blagom med skladiščenjem nastanejo primanjkljaji zaradi naravnih kemičnih in fizičnih lastnosti blaga. Na podlagi 15. člena Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, 17/2004 do novele 10/2006) se za promet blaga v skladu s 7. točko drugega odstavka 4. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV) (Uradni list RS, 89/1998 do novele 108/2005) (v nadaljevanju ZDDV), uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca šteje za primanjkljaj blaga, razen:

  • primanjkljaja in izgub, nastalih zaradi višje sile,
  • primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga,
  • primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga,ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu. Vendar to velja samo v primeru, če dejanski obseg ni večji ob običajnega, katerega določi strokovno združenje.

Če je torej izpolnjen pogoj pod tretjo alinejo, kalo ni podvržen obdavčitvi z DDV. V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) SRS 4.24 vsako zmanjšanje vrednosti zalog surovin, materiala in drobnega inventarja obremenjuje stroške materiala, zmanjšanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, proizvodov in blaga pa ustrezne poslovne odhodke.

2. Metode amortiziranja: Družbe lahko za lastne potrebe samostojno določijo metoda amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Družba lahko uporablja:

  • enakomerno časovno amortiziranje,
  • padajoče časovno amortiziranje, ali
  • metoda proizvedenih enot.

Uporaba metode LIFO po začetku veljave Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) ni več dovoljena. Izbrati je potrebno tako metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih koristi od amortizljivega sredstva. V skladu s SRS 13.10 se izbrana metoda amortiziranja dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, izvirajočih iz amortizljivega sredstva, bistveno spremeni, se mora metoda amortiziranja spremeniti tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene. Pri sestavljanju davčne bilance moramo biti pozorni na 26. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) (Uradni list RS, št. 40/2004 do novele 108/2005) (v nadaljevanju ZDDPO-1), kjer je določeno, da se amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev kot odhodek prizna v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja. Če torej izberemo kakšno drugo metodo, je potrebno v knjigovodstvu zagotoviti dvojno evidenco stroškov v zvezi amortizacije.

Davčno-finančne obveznosti tega tedna

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) (2007) (DOHZAP2)

Rok: 10.2.2010, poročanje Davčni upravi Republike Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 1.1.2010 do 7.2.2010 je izšla naslednja številka Uradnega lista: 8/2010)
tfl Uredba o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2010, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela,
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2010 z dne 5.2.2010, velja od 6.2.2010

Kvota delovnih dovoljenj za leto 2010 se določi v skupni višini 12 000 delovnih dovoljenj. Kvota je namenjena tujcem, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, in tujcem, ki se po zaključku sezonskega dela zaposlijo na podlagi dovoljenja za zaposlitev.

Kvota se v višini 11 000 delovnih dovoljenj razdeli po namenih v višini:

  • 8 800 dovoljenj za zaposlitev za zaposlovanje tujcev,
  • 1500 dovoljenj za delo za napotene tujce,
  • 100 dovoljenj za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje,
  • 500 dovoljenj za delo za sezonsko delo tujcev in
  • 100 dovoljenj za delo za individualne storitve tujcev.

Ministrstvo, pristojno za delo, lahko glede na spremenjene potrebe na trgu dela prerazporedi kvote za posamezne namene.

Tedenski izbor zakonodaje
tfl Odločba o ugotovitvi, da drugi odstavek 25. člena, četrti odstavek 49. člena in drugi odstavek 52. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju niso v neskladju z Ustavo,
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2010 z dne 5.2.2010

Predlagatelj - Sindikat državnih organov Slovenije zahteva oceno ustavnosti drugega odstavka 25. člena, četrtega odstavka 49. člena in drugega odstavka 52. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter 35. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. Predlaga njihovo odpravo.

Predlagatelj nasprotuje ureditvi o dodatku za delovno dobo. Zatrjuje, da se je ta dodatek na podlagi izpodbijanih določb znižal. Opozarja na 238. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 – 83/2009), ki naj bi vsem delavcem zagotavljal pravico do nezmanjšanega dodatka za delovno dobo, kar pa naj bi zakonodajalec s četrtim odstavkom 49. člena ZSPJS za javne uslužbence odpravil. Meni, da je prepustitev določitve višine dodatka kolektivni pogodbi za javni sektor protiustavna in nezakonita, ker kolektivna pogodba ne more razveljavljati oziroma spreminjati zakonskih določb. Dodatek za delovno dobo naj bi bil že pridobljena pravica zaposlenega in se zato vanj ne bi smelo posegati za nazaj. Navaja, da je Vlada v procesu sprejemanja izpodbijane ureditve trdila, da znižanje dodatka ne bo pomenilo znižanja absolutnih zneskov plače iz tega naslova, ker naj bi prišlo do povišanja osnovnih plač, v praksi pa so številni delavci na varovani plači. Takšno znižanje naj bi bilo diskriminacijsko, ker naj bi najbolj prizadelo starejše javne uslužbence. Bilo naj bi tudi v neskladju s pravico do socialne varnosti (50. člen Ustave), z načelom varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave) in z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker naj bi 238. člen ZDR vsem delavcem (razen javnim uslužbencem) zagotavljal pravico do nezmanjšanega dodatka za delovno dobo.

tfl Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami,
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 7/2010 z dne 29.1.2010, veljati začne 13.2.2010

Uredba določa vsebino in način priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, ki vključuje tudi časovnice za pripravo načrta in njegovih posameznih vsebin.

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti pripravi ministrstvo, pristojno za vode, s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti na območjih pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije.
Ob smiselni uporabi določb te uredbe se v skladu s predpisi o vodah pripravljajo načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti tudi za druga območja poplavne ogroženosti.

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti se v skladu s predpisi o vodah pripravi za območja pomembnega vpliva poplav, usklajene na ravni porečij in povodij na:

  • vodnem območju Donave in
  • vodnem območju Jadranskega morja.
tfl Predlog zakona o minimalni plači (ZMinP) (nujni postopek - EPA 872-V) je bil objavljen v Poročevalcu št. 13/2010 z dne 2.2.2010.

Cilj predlaganega zakona je zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače. Z zakonom se zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje.
Zakon zato določa vrednost minimalne plače za delo opravljeno od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi zakona dalje, v višini 734,15 EUR, kar v neto znesku pomeni vrednost košarice minimalnih življenjskih potrebščin, kakršna izhaja iz raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti.
Vrednost minimalne plače se redno, enkrat letno, z veljavnostjo od 1. januarja dalje, usklajuje z dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, merjeno z rastjo cen december preteklega leta glede na december predpreteklega leta po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
Ker bi se zaradi občutnega enkratnega povečanja zneska nekateri delodajalci lahko znašli v nepremostljivih težavah je v zakonu prehodna rešitev, ki omogoča postopno usklajevanje minimalne plače z višino določeno z zakonom, ki pa je mogoče le ob določenih pogojih in ne sme trajati dlje kot do 1. januarja 2012. Za posamezno prehodno leto pa so določeni minimalni zneski, ki jih je potrebno pri izplačilu plače delavcem upoštevati.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec februar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.