Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Prihaja čas, ko bodo zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb začeli sestavljati davčne obračune. Ne glede na dejstvo, da se obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009 glede na leto 2008 ni spremenil, je vsebina davčnega obračuna tako kompleksna, da bomo nekaj številk TFL Glasnika posvetili najbolj zahtevnim področjem davčnega obračuna.

Tema tedna: Davek od dohodkov pravnih oseb – prevrednotenje gospodarskih kategorij

Zavezanci za obračun davka od dohodkov pravnih oseb bodo sestavili davčni obračun skladno z določili Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2)(Uradni list RS, št. 117/2006 do 96/2009), ki v tretji točki 12. člena določa, da se prihodki in odhodki v davčnem obračunu priznajo v višini ugotovljenih v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, če so ugotovljeni na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Izjema od navedenega pravila so le prihodki in odhodki, ki jih drugače ureja ZDDPO-2.

Iz navedene dikcije sledi, da se prihodki in odhodki iz prevrednotenja, ki so obračunani skladno z določili Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) ali Mednarodnih računovodskih standardov (v nadaljevanju MRS) v davčnem obračunu obravnavajo enako kot v izkazu poslovnega izida, sestavljenega skladno s standardi, ki jih mora družba upoštevati pri njegovi sestavitvi razen prevrednotenj, ki jih ZDDPO- 2 ureja drugače.

ZDDPO-2 v 15. členu posebej ureja ugotavljanje davčne osnove pri prevrednotenju gospodarskih kategorij na višje vrednosti v primeru, da se presežki zaradi preračuna kategorij na višje poštene vrednosti prenesejo v preneseni čisti poslovni izid ali druge kapitalske postavke. Takšne presežke se vključi v davčno osnovo v letu takšnega prenosa. Presežek iz prevrednotenja se prenaša v preneseni poslovni izid in v davčno osnovo pri sredstvih, ki se amortizirajo, sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu ZDDPO-2 od prevrednotenega dela teh sredstev.

ZDDPO-2 posebej ureja prevrednotenje:

• terjatev,
• finančnih naložb in
• dobrega imena.

Prevrednotenje in odpis poslovnih terjatev ureja 21. člen ZDDPO-2, ki kot poslovne terjatve opredeljuje dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve brez aktivnih časovnih razmejitev. Med poslovne terjatve ni mogoče šteti terjatev, ki jih računovodski standardi opredeljujejo kot finančne naložbe.

Odhodki iz prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve se priznajo v višini nižjega od naslednjih zneskov:

Odhodki, nastali zaradi preračuna terjatev, ki se po računovodskih standardih prevrednotijo zaradi spremembe valutnega tečaja (tečajne razlike), se priznajo v celoti.

Za presežni del oslabitve poslovnih terjatev se lahko oblikujejo terjatve za odložene davke.

Oslabitev terjatev se lahko odpravi zaradi:

• plačila oslabljene terjatve ali
• zaradi dokončnega odpisa terjatev.

Odprava oslabitve, zaradi plačila oslabljene terjatve, se v davčnem obračunu upošteva tako, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek, izvzamejo iz davčne osnove. Ker slabitve poslovnih terjatev lahko izvirajo še iz časov, ko je veljala drugačna davčna ureditev, je treba pri odpravi slabitev preveriti tudi to možnost in izvzeti iz davčne osnove resnično samo tisto odpravo slabitev, ki tudi po takratni davčni zakonodaji ni bila davčno priznan odhodek.

Odprava slabitev poslovnih terjatev, zaradi dokončnega odpisa, je davčno priznan odhodek skladno s 6. točko 21. člena ZDDPO-2, če gre za odpis na podlagi:

• zaključenega stečajnega postopka,
• potrjene prisilne poravnave,
• sodne prekinitve izvršilnega postopka,
• dokazil, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma dokazil, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil dober gospodarstvenik.

Tudi v tem primeru se odhodki povečajo le do višine nepriznanih odhodkov iz naslova slabitev v preteklih letih.

Za odpravo slabitev poslovnih terjatev morajo družbe, ki imajo za te namene oblikovane terjatve za odložene davke, te terjatve za črpati ustrezen znesek.

Prevrednotenje finančnih naložb ureja 22. člen ZDDPO-2. ki določa, da se odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov ne priznajo ob oblikovanju. Priznajo pa se ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe ali finančnega inštrumenta. Prihodki iz naslova odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek, se izvzema iz davčne osnove.

Od davčno nepriznanih oslabitev finančnih naložb družbe lahko oblikujejo terjatve za odložene davke. Ob odpravi oslabitve se črpajo terjatve za odložene davke, v kolikor so bile oblikovane.

Glede priznavanja slabitev finančnih naložb obstajata dve izjemi in sicer:

• odhodki zaradi prevrednotenja finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov se priznajo, če gre za finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in
• odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve posojil, vrednotenih po metodi odplačne vrednosti pri banki, se priznajo kot odhodek, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.

Prevrednotenje dobrega imena - skladno s 23. členom ZDDPO-2 se oslabitve dobrega imena priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena. Presežni znesek oslabitve se prizna kot odhodek v naslednjih davčnih obdobjih, vendar v nobenem davčnem obdobju več kot 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena.

Za presežek oslabitve se lahko oblikujejo terjatve za odložene davke, ki se črpajo v naslednjih letih, skladno z vračunavanjem odhodkov iz naslova oslabitve dobrega imena med davčno priznane odhodke.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Uporaba nižje stopnje DDV za čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev: Storitve čiščenja oken in čiščenja zasebnih gospodinjstev se obdavčijo z DDV po nižji 8,5-odstotni stopnji DDV od davčne osnove. S sprejetjem novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 85/09 – ZDDV-1B), ki je stopila v veljavo 1. 1. 2010, je uveljavljena nova ureditev glede uporabe nižje stopnje DDV. Nova ureditev se tako uporablja za delovne intenzivne storitve, kamor med drugim spada tudi čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev. Na podlagi nove 11 b točke Priloge I k ZDDV-1 in 54.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09) se med čiščenje oken in čiščenje gospodinjstev iz 11 b točke Priloge I k ZDDV-1 uvršča čiščenje oken in čiščenje stanovanjskih prostorov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.210 in N/81.220. Za razvrstitev dejavnosti se v skladu s 146. členom ZDDV-1 uporablja standardna klasifikacija dejavnosti (SKD)* 2008. Tako v področje N – DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI, v šifro 81.210 – Splošno čiščenje stavb, spada splošno (nespecializirano) čiščenje stavb vseh vrst, tudi čiščenje pisarn, tovarn, trgovin, uradov, drugih poslovnih in stanovanjskih stavb. Pretežno gre za čiščenje notranjosti objektov, lahko pa je vključeno tudi čiščenje dela zunanjosti stavb, npr. izložb ali pasaž. V šifro 81.220 – Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme, pa spada: čiščenje zunanjosti stavb vseh vrst, tudi čiščenje tovarn, poslovnih in stanovanjskih stavb, specializirano čiščenje stavb, npr. čiščenje oken, dimnikov in kurišč, štedilnikov, kaminov, ognjišč, bojlerjev, ventilacijskih cevi in odsesalnikov ipd. čiščenje strojev ipd. Določba 54.a člena pravilnika natančno določa, da se nižja stopnja DDV lahko uporabi samo za čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev, zato se nižja stopnje ne more uporabiti, kljub uvrstitvi v obravnavani šifri SKD, za opravljene storitve splošnega ali drugega čiščenja stavb, industrijskih naprav in opreme. Kot je že navedeno, specializirano čiščenje stavb (N/81.220) obsega čiščenje oken, dimnikov in kurišč, štedilnikov ipd., vendar se nižja stopnja lahko uporabi samo za opravljeno storitev čiščenja oken. Nižja stopnja DDV se uporabi tudi za opravljeno čiščenje zasebnih gospodinjstev. To pomeni, da se nižja stopnja DDV ne uporabi za opravljeno storitev čiščenja poslovnih prostorov in tudi ne za opravljeno storitev čiščenja skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi.
	2. Obračun DDV od storitev premika avtodvigala v sklopu gradbenih storitev: V skladu z načelom enotnosti obdavčitve transakcije je možno, za namene 76.a člena ZDDV-1, storitev prevoza avtodvigala, prevoza uteži za avtodvigalo ter delo z avtodvigalom na gradbišču, obravnavati kot enotno gradbeno storitev, ne glede na to, da davčni zavezanec navedene storitve na računu ločeno izkaže. Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07, 33/09 in 85/09) v a) točki prvega odstavka 76.a člena določa, da mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanje, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Za razvrstitev storitev se v skladu s 146. členom ZDDV-1 uporablja standardna klasifikacija dejavnosti. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08,123/08 in 105/09) v 127. b) členu določa, da se med gradbena dela iz a) točke 76. a člena ZDDV-1 uvrščajo storitve pod šifro F/Gradbeništvo Standardne klasifikacije. Davčni zavezanec navaja, da zaračunava gradbene storitve in sicer storitve z avtodvigali, ki spadajo v šifro F/43.990 Standardne klasifikacije dejavnosti. Storitvi prevoza avtodvigala in dodatnih uteži na gradbišče sta včasih vključeni v ceno enotno zaračunane storitve, včasih pa na računu posebej izkazani. Razume pa, da gre v teh primerih premika oz. prevoza za nesamostojno storitev, brez katere se glavna storitev (delo z avtodvigalom na gradbišču) ne bi mogla opraviti. Zakonodaja s področja DDV podrobneje ne ureja obravnave sestavljenih storitev, tako da je glede načela enotnosti obdavčitve treba upoštevati odločitve Sodišča Evropskih Skupnosti. Načelo enotnosti obdavčitve razlaga Sodišča Evropskih Skupnosti v več sodbah. Glede vprašanja, kdaj se posamezne transakcije obravnavajo kot enotna dobava, sodišče v sodbi CPP (C-349/96) pojasnjuje, da imamo opraviti z enotno transakcijo zlasti takrat, kadar je treba enega ali več elementov šteti za glavno transakcijo, medtem ko je po drugi strani treba element oziroma elemente šteti za eno od pomožnih transakcij, ki se davčno enako obravnavajo kot glavna transakcija. Načelo enotnosti obdavčitve je Sodišče Evropskih Skupnosti obravnavalo tudi v sodbi Levob (C-41/04), kjer je sodišče odločilo, da kadar sta dva elementa ali dve dejanji, ali je več teh, ki ju davčni zavezanec opravi za potrošnika, tako tesno povezani, da z gospodarskega vidika dejansko sestavljata celoto, katere razdelitev bi bila umetna, vsi ti elementi ali ta dejanja za potrebe uporabe davka na dodano vrednost pomenijo enotno transakcijo. Glavna transakcija davčnega zavezanca je tako gradbena storitev. Vse storitve po isti pogodbi, ki jih davčni zavezanec opravi za drugega davčnega zavezanca so tako tesno povezane z glavno storitvijo, da dejansko sestavljajo nedeljivo transakcijo, katere razdelitev, za namene 76. a člena ZDDV-1, ni smiselna. Iz navedenega izhaja, da davčni zavezanec pri opravljanju takšne sestavljene transakcije uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Denarni ustrezniki: Denarne ustreznike v skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 7 uvrščamo med denarna sredstva. Denarni ustrezniki so vse tiste nalože, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Glede na navedeno definicijo, lahko med denarne ustreznike uvrščamo: kratkoročne depozite in vloge v bankah z zapadlostjo najkasneje v treh mesecih, naložbe, ki so namenjene zagotavljanju plačilne sposobnosti, takoj udenarljivi vrednostni papirji z nizkim tveganjem, ki so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev (državne obveznice, blagajniški zapisi in podobno). Izjemoma lahko med denarne ustreznike uvrstimo tudi naložbe v kapital in sicer le takrat, kadar so pridobljene tik pred zapadlostjo v plačilo in je datum odkupa natančno zapisan. Opredelitev glede izbora svojega nabora denarnih ustreznikov mora vsako podjetje zapisati tudi v temeljni računovodski akt t.j. Pravilnik o računovodstvu. Zaradi svoje denarne narave so denarni ustrezniki eden od elementov evidentiranja denarnih tokov pri financiranju in zato pomembna postavka pri izdelavi in izkazovanju izkaza denarnih tokov.
	2. Izkaz gibanja kapitala: Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so prikazane spremembe sestavin kapitala za poročevalsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da prikazuje: celotno prikazovanje t.j. spremembe vseh sestavin kapitala, zajetih v bilanci stanja, bodisi v skupinah, bodisi posamično (osnovno razčlenjevanje), ali prilagojeno prikazovanje t.j. spremembe tistih sestavin kapitala, ki predstavljajo oblikovanje celotnih pripoznanih dobičkov in izgub v obdobju, pri čemer spremembe drugih sestavin kapitala in stanja sestavin kapitala na začetku in koncu obdobja izkazuje v pojasnilih k računovodskim izkazom. Izkaz gibanja kapitala lahko prikazuje: le razdelitev čistega dobička, ali vse sestavine kapitala, ki so zajete v bilanco stanja. Izkaz gibanja kapitala ima obliko razpredelnice, kjer eno razsežnost (stolpce) sestavljajo vrste kapitala, drugo razsežnost (vrstice) pa možni pojavi, ki povzročajo spremembo najmanj ene izmed omenjenih gospodarskih kategorij. Izkaz gibanja kapitala se za primerjavo med različnimi obdobji izdeluje v dveh razpredelnicah (tabelah). Izkaz gibanja kapitala so v skladu s 1. odstavkom 57. člena Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006) (v nadaljevanju ZGD-1) dolžna izdelati vsa velika in srednja podjetja, ki so zavezana k reviziji računovodskih izkazov. Posebni dodatek k izkazu gibanja kapitala je bilančni dobiček. Izkaz gibanja kapitala je eden od osnovnih izkazov letnega poročila v skladu s 1. odstavkom 60. člena ZGD-1. Pri razkrivanju in pojasnjevanju posameznih postavk izkaza gibanja kapitala in drugih prilog v skladu z zahtevami 69. člena ZGD-1 se pojasnijo razlogi za vsako spremembo posamezne gospodarske kategorije pri premikih v in iz kapitala ter vse morebitne prilagoditve za nazaj zaradi sprememb računovodskih usmeritev ter preračuni zaradi popravka napak za nazaj, ki se nanašajo na saldo prenesenega čistega poslovnega izida. Posebej se prikaže presežek iz prevrednotenja t.j. prevrednotenje kapitala zaradi povečanja vrednosti zemljišč, zgradb, opreme in finančnih sredstev, ki so del dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ter celotni pripoznani dobički in izgube, ki se sestoje iz čistega poslovnega izida obdobja ter čistih dobičkov in izgub, ki so pripoznani neposredno v kapitalu.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Podatki o stanju finančnih sredstev, Podatki o stanju obveznosti, Podatki o transakcijah v finančnih sredstvih, Podatki o transakcijah v obveznostih, Podatki o vrednostnih spremembah v finančnih sredstvih, Podatki o vrednostnih spremembah v obveznostih Poročanje: 20.2.2010 Ajpes za četrti kvartal
	Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti BST, Evidenca računa v tujini Poročanje: 20.2.2010 Banki Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 8.2.2010 do 14.2.2010 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 9/2010 in 10/2010)
	Shema za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 10/2010 z dne 12.2.2010, velja od 13.2.2010 V skladu s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 38/2006 do 51/2009) je določena odškodnina za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.
	Resolucija o Nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020 (ReNPRCL), Objavljeno v Uradnem listu RS št. 9/2010 z dne 9.2.2010, velja od 9.2.2010 Ob stalnem razvoju svetovnega gospodarstva ter osebnih in poslovnih potreb prebivalstva po mobilnosti lahko dolgoročno pričakujemo razvoj in rast obsega zračnega prometa. Izkušnje so pokazale, da izključno ekonomska rast v letalstvu ne more biti edino merilo uspešnosti. Prav tako ne moremo trajnostnega razvoja enačiti z varstvom okolja. Razvoj civilnega letalstva v Republiki Sloveniji bo temeljil na zagotavljanju uravnoteženosti dobrih in slabih posledic razvoja in rasti civilnega letalstva na širše družbeno okolje. Civilno letalstvo se mora razvijati skladno z okoljskimi omejitvami in doseganjem uravnoteženosti družbenega okolja. Ob nedvomno pozitivnih vplivih in dosežkih civilnega letalstva se je treba zavedati tudi negativnih učinkov. Republika Slovenija in izvajalci dejavnosti civilnega letalstva morajo posebno pozornost nameniti varstvu okolja ter razvoj civilnega letalstva graditi v okvirih okoljevarstvene zakonodaje. Hrup in kakovost zraka na lokalni ravni ter vpliv izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni zahtevajo ustrezno pozornost in oblikovanje prihodnjih ukrepov. Dolgoročno reševanje te problematike lahko najučinkoviteje poteka na mednarodni ravni. Republika Slovenija bo kot članica mednarodnih letalskih organizacij, ki določajo standarde za prihodnjo letalsko tehnologijo in metodologijo, podpirala nadaljnji razvoj ekoloških standardov. Slednji določajo standarde za hrup in izpuste kot neposredno posledico delovanja letalskih motorjev. Reševanje problematike vpliva hrupa na lokalno okolje bo država uredila s pripravo ustrezne zakonodaje in zagotavljanjem stalnega nadzora. Vzpostavljena bo zakonsko predvidena sistemska rešitev za urejanje onesnaževanja s hrupom, ki bo temeljila na ugotavljanju dejanskih vplivov ter stalnemu nadziranju in spremljanju. Uravnoteženost in celostna obravnava na mednarodni in državni ravni bosta ob upoštevanju načela, da onesnaževalec krije tudi zunanje oziroma mejne družbene stroške, povzročene z izvajanjem prometne dejavnosti: postopoma vplivala na tehnično-tehnološke postopke, ki pri samem izvoru omejujejo hrup in izpuste letalskih motorjev; spodbujala vse subjekte v civilnem letalstvu k izdelavi in uporabi smotrnejših postopkov in praks; spodbujala zamenjavo starih zrakoplovov z novejšimi, ki bodo izpolnjevali višje okoljske standarde; omogočala uporabo ekonomskih ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev zmanjševanja hrupa in izpustov v zračnem prometu; spodbujala razvoj civilnega letalstva, ustreznih izobraževalnih ustanov in raziskovalnih centrov zaradi nadaljnjega razvoja ekonomsko sprejemljivejših, manj hrupnih, čistejših in kakovostnejših tehnologij.
Tedenski izbor zakonodaje
	20. 2.2010 začnejo veljati naslednji zakoni: Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI); Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) z upoštevano novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-A) Zakon o javnih skladih (ZJS-1) z upoštevano novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B); Zakon o ohranjanju narave (ZON) z upoštevano novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B); Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) z upoštevano novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B); Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) z upoštevano novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-G); Zakon o državni upravi (ZDU-1) z upoštevano novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-G). V Poročevalcu Državnega zbora št. 15/2000 z dne 10.2.2010 je objavljen Predlog zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (MKPOZZ) (EPA 1265-IV). Konvencija je namenjena boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter vsebuje temeljno načelo, da morajo države podpisnice sprejeti take ukrepe, da se lahko odkrije, sledi, prepozna, zamrzne, zaseže in odvzame predmete, premoženjsko korist ali premoženje zakonitega izvora, ki se uporablja ali je v celoti ali delno in na kakršen koli način namenjeno za financiranje terorizma, ali premoženjsko korist iz tega kaznivega dejanja in da v ta namen zagotovi sodelovanje v najširšem možnem obsegu. Sestavljajo jo preambula, sedem poglavij (pomen izrazov, financiranje terorizma, ukrepi na državni ravni, mednarodno sodelovanje, sodelovanje med Uradi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (FIU), nadzorni mehanizem in ureditev sporov, končne določbe) ter dodatek. Novost in dodano pravno vrednost predstavljajo določbe o upravljanju zamrznjenega ali zaseženega premoženja ter delitvi odvzetega premoženja, določbe o ukrepih za preprečevanje pranja denarja, določbe o finančni obveščevalni enoti (t.i. FIU), zaprosila za spremljanje bančnih transakcij, priznanje tujih odločb ter začasni ustavitvi domačih transakcij na pobudo druge države pogodbenice. Konvencija ne vpliva na obveznosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz drugih ratificiranih konvencij ter dvostranskih ali večstranskih mednarodnih pogodb. Konvencija je usklajena s pravnim redom Evropske unije.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec februar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.