Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 9, letnik V, 2. marec 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V nizu prispevkov, ki se nanašajo na nekatera zahtevnejša področja davčnega obračuna, smo vam danes pripravili nekaj o davčnem obračunavanju amortizacije in rezervacij. Tako pri priznavanju stroškov amortizacije kot tudi rezervacij se skriva kar nekaj posebnosti, ki vam jih želimo predstaviti v današnji številki TFL Glasnika.

Tema tedna: Davek od dohodkov pravnih oseb – priznavanje amortizacije in rezervacij

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev ter naložbenih nepremičnin se skladno s 33. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 96/2009) prizna kot odhodek v obračunani višini, z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih, priznanih amortizacijskih stopenj za:

  • gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%;
  • dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;
  • opremo, vozila in mehanizacijo 20%;
  • dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
  • računalniško, strojno in programsko opremo 50%; in
  • večletne nasade 10%;

Amortizacija se obračunava posamično.

Ne glede na določene najvišje stopnje amortizacije se pri opredmetenih osnovnih sredstvih, katerih doba uporabnosti je daljša od enega leta in posamična nabavna vrednost ne presega vrednosti 500 EUR, kot odhodek prizna odpis celotne nabavne vrednosti.

Če družba skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2008) ali Mednarodnimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju MRS) EU L 261/2003 do EU L 320/2008 in je obračunani znesek višji od davčno priznane višine, se presežni znesek amortizacije prizna kot odhodek v naslednjih davčnih obdobjih do končnega amortiziranja oziroma do odtujitve ali odprave evidentiranega opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine. To pomeni, da mora družba ločeno obračunavati amortizacijo za poslovne in davčne namene.

Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine se prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka. Davčna vrednost posameznega sredstva se izračuna tako, da se od nabavne vrednosti sredstva odšteje akumulirana amortizacija, obračunana linearno po stopnjah določenih v ZDDPO-2.

Posebnost predstavlja amortizacija dela nabavne vrednosti iz ocene stroškov razgradnje, odstranitve, sanacije mesta,ki se davčno priznava po določilih o rezervacijah.

Odhodki od oblikovanih rezervacij se skladno z 12. členom ZDDPO-2 priznajo kot odhodek v znesku, ki ustreza 50% oblikovanih rezervacij, razen v primerih, ko ZDDPO-2 določa drugače. Drugih 50% rezervacij, ki ni davčno priznan ob oblikovanju, se davčno prizna pri porabi ali ob odpravi.

Za rezervacije po 20. členu ZDDPO-2 se štejejo rezervacije za:

  • dana jamstva,
  • za reorganizacijo,
  • pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,
  • pokojnine,
  • odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.

Odhodki iz naslova oblikovanja rezervacij iz prejšnjega člena se, kot že rečeno priznajo v višini 50%. To pravilo pa ne velja za druge rezervacije, ki v 20. členu ZDDPO-2 niso naštete, če so oblikovane skladno z računovodskimi standardi. V tem primeru se priznajo v celoti. Takšno mnenje je izdala tudi Davčna uprava RS v svojem pojasnilu Rezervacije – davčno priznan odhodek.

Odprava in poraba rezervacij, ki niso bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upošteva tako, da se:

  • Rezervacije, ki jih mora oblikovati banka glede na posebna tveganja, se priznajo banki kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.
  • Posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki jih mora oblikovati borzno posredniška družba, se priznajo borzno posredniški družbi kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
  • Zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih mora zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, se pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Trenutek odbitka DDV pri prejemniku blaga ali storitev po 76.a členu ZDDV-1: Za uveljavitev pravice do odbitka DDV v mesecu februarju mora davčni zavezanec imeti račun ali drug dokument na podlagi katerega je tudi obračunal DDV, in ta DDV izkazal v obračunu DDV, ne glede na to, da je račun ali drug dokument prejel v mesecu marcu, vendar pa še pred iztekom roka za predložitev obračuna DDV za februar. Davčni zavezanec pravilno ugotavlja, da je naročnik gradbene storitve v navedenem primeru dolžan obračunati DDV in ga tudi plačati preko obračuna DDV za mesec februar, saj skladno s 33. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2) obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Če se za dobave blaga, razen iz točke b) drugega odstavka 6. člena ZDDV-1, in opravljanje storitev izdajajo zaporedni računi ali se izvršijo zaporedna plačila, se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče obdobje na katerega se taki računi ali plačila nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta. Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek. Skladno z 62. členom ZDDV-1 pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV v primeru obrnjene davčne obveznosti je treba upoštevati f) točko prvega odstavka 67. člena ZDDV-1, po kateri mora davčni zavezanec, ki je dolžan plačati DDV kot naročnik ali kupec v skladu z 2., 3., in 4. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali 76.a člena ZDDV-1, izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance. Navedena točka je na tej podlagi natančneje pojasnjena v četrtem, petem in šestem odstavku 107. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08 in 105/09). Na tej podlagi se kot odbitek DDV šteje tudi znesek, ki ga je davčni zavezanec kot naročnik ali kupec oziroma kot prejemnik blaga ali storitev plačal v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV, in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga je dolžan plačati. Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV. Glede na navedeno davčni zavezanec v obravnavanem primeru pridobi pravico do odbitka DDV že v mesecu februarju, saj je v tem mesecu nastala tudi obveznost obračuna DDV. Za uveljavitev pravice do odbitka v mesecu februarju mora davčni zavezanec imeti račun ali drug dokument na podlagi katerega je tudi obračunal DDV, in ta DDV izkazal v obračunu DDV, ne glede na to, da je račun ali drug dokument prejel v mesecu marcu, vendar pa še pred iztekom roka za predložitev obračuna DDV za februar.

2. Oprostitev plačila DDV za dajanje v najem opremljene nepremičnine in parkirnih prostorov: Na podlagi določbe 2. točke 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 33/09 in 85/09) je plačila DDV oproščen najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen:

  • nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju;
  • dajanja v najem garaž in površin za parkiranje vozil;
  • dajanja v najem trajno instalirane opreme in strojev;
  • najema sefov.

Navedena 2. točka 44. člena ZDDV-1 je povzeta iz točke (l) prvega odstavka in iz drugega odstavka 135. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, ki je nadomestila določbo 13(B)(b) Šeste direktive. Sodišče Evropskih Skupnosti pa je v zvezi z razlago določbe 13(B)(b) v sodbi C-102/08, v točkah 37 in 38 zapisalo, da je iz člena 13(B)(b), točka 2, Šeste direktive razvidno, da dejavnosti dajanja v najem parkirnih mest ni med dejavnostmi, ki so oproščene plačila davka. Vendar je treba pojem „dajanje v najem nepremičnin“, ki je predmet oprostitve, določene v členu 13(B)(b) Šeste direktive, poleg dajanja v najem blaga, ki je glavni predmet najema, razlagati tako, da nujno vključuje tudi dajanje v najem vsega premoženja, ki je z njim v zvezi. Iz tako določene oprostitve zato ni mogoče izključiti dajanja v najem parkirnih mest, kadar je to dajanje v najem tesno povezano z dajanjem v najem nepremičnin, ki imajo drugačen namen uporabe, tako da oba najema pomenita enotno gospodarsko transakcijo (sodba z dne 13. julija 1989 v zadevi Henriksen, 173/88, Recueil, str. 2763, točki 14 in 15). Glede na vaše podane informacije, v konkretnem primeru predstavlja dajanje v najem nepremičnine, če se daje v najem celotni objekt s popolnoma opremljenimi klimatiziranimi poslovnimi prostori (pisarniško pohištvo, telefonska centrala, električni agregat, rentgenska oprema za pregled oseb in prtljage…) s pripadajočimi parkirnimi mesti v in ob objektu, enotno gospodarsko transakcijo, ki je oproščena plačila DDV na podlagi 2. točke 44. člena ZDDV-1. V zvezi z odbitkom DDV od nabav povezanih z dajanjem nepremičnine v najem še pojasnjujemo, da ima davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1 pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Ker je storitev dajanja nepremičnine v najem oproščena plačila DDV na podlagi 2. točke 44. člena ZDDV-1, davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV od nabav blaga in storitev v zvezi z nepremičnino. Če je davčni zavezanec DDV že odbijal, mora v skladu z določbo prvega odstavka 68. člena ZDDV-1 prvotni odbitek popraviti, ker nima pravice do odbitka DDV od nabav blaga in storitev povezanih s to nepremičnino.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN

1. Ekonomski motivi statusno pravnih preoblikovanj: Specifični pomen posebnih pravil za statusna preoblikovanja lahko pravilno razumemo le, če izhajamo iz ugotovitve, da so nosilci interesa po podjetniškem prestrukturiranju vedno imetniki deležev gospodarske družbe, ki so iz naslova korporacijskih pravic tako rekoč »gospodarji« njene pravne usode. Tako so za različna gospodarsko aktivna podjetja ekonomski motivi statusnopravnih preoblikovanj lahko zelo različni, kajti različne oblike teh preoblikovanj omogočajo realizacijo različnih ekonomskih ciljev in motivov.

Statusno pravno preoblikovanje je pogosto motivirano z reorganizacijo poslovnih sistemov, kar je še posebej izrazito pri koncernskih združitvah oz. delitvah. Pri teh se znotraj ekonomske celote (koncerna) organizirajo oz. reorganizirajo produkcijski tvorci v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. Motivi za takšna statusno pravna preoblikovanja so pogosto tehnološke, komercialne oz. tržne narave, velikokrat pa tudi kadrovske in lastniške narave. Osnova pri motivu lastnikov je jasna - družbeniki si kot ekonomski lastniki želijo oblikovati najoptimalnejše strukture z vidika davčnih obveznosti.

Statusno pravna preoblikovanja pa so večkrat posledica tudi upravljavskih motivov. Tako npr. holdinški sistemi omogočajo, da se znotraj njih vzpostavijo različni kontrolni mehanizmi obvladovanja sistemov na posameznih delih, ki preko kapitalskih povezav obvladujejo celoto.

Posamezne oblike statusno pravnih preoblikovanj je potrebno kombinirati (hkratna uporaba materialnega in formalnega statusno pravnega preoblikovanja), kar pomeni združitev s pripojitvijo ob hkratni spremembi pravnoorganizacijske oblike prevzemne družbe in novim strukturiranjem kapitalske in upravljavske strukture ter novo opredelitvijo pravic in obveznosti tako pri prevzemni kot pri prenosni družbi.

2. Značilnosti stroškov storitev: Bistvene značilnosti stroškov storitev, na katere moramo biti pozorni pri pripoznavanju in spremljanju in evidentiranju le-teh, so:

  • evidentirajo se na kontih skupine 41 priporočenega Kontnega okvira za gospodarske družbe in zadruge (Uradni list RS, št. 9/2006),
  • razlikovati je potrebno razčlenitev stroškov storitev po izvirnih vrstah od njihove razčlenitve po namenskih (funkcionalnih) skupinah, ki je vsaj v primeru vključevanja znotraj podjetja opravljenih storitev mogoča šele po končani razporeditvi vseh stroškov,
  • vnaprej vračunani stroški storitev se obravnavajo kot stroški storitev v duhu SRS 14, čeprav se pojavijo šele kasneje,
  • odloženi stroški storitev, ki ostajajo med aktivnimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami, se ne štejejo kot stroški storitev,
  • stroški dajatev, ki niso vezane na plače, in stroški obresti se štejejo kot stroški storitev v širšem pomenu – sem spadajo tudi stroški štipendij in šolnin, povezanih s poslovanjem podjetja, in podobni stroški,
  • stroški storitev se lahko, skladno z izbrano metodo vrednotenja, zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, preden se pojavijo med odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja,
  • stroški storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi,
  • med stroški storitev ne sme biti postavk, ki bi še morale biti sestavni del neopredmetenih dolgoročnih sredstev ali aktivnih kratkoročnih časovnih razmejitev.

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 22.2.2010 do 28.2.2010 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 13/2010 in 14/2010)
tfl Zakon o minimalni plači (ZMinP),
Objavljen v Uradnem listu RS, št. 13/2010 z dne, 22.2.2010, velja od 23.2.2010.

Zakon določa pravico do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi se lahko izplačuje prehodni znesek minimalne plače ter način njenega določanja in objave.

Delavka oziroma delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom.

Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času.

Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

Pri določitvi minimalne plače se upošteva:

  • rast cen življenjskih potrebščin;
  • gibanje plač;
  • gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast;
  • gibanje zaposlenosti.
tfl Uredba o metodologiji za izračun razmerja med ocenjenimi stroški financiranja nalog in programov glavnega mesta in dohodnino,
Objavljen v Uradnem listu RS, št. 14/2010 z dne, 26.2.2010, veljati začne 13.3.2010.

Uredba določa metodologijo za izračun razmerja med ocenjenimi stroški financiranja nalog in programov glavnega mesta in dohodnino (razmerje), ki na podlagi 6.a člena Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 22/04 in 110/09) pripada Mestni občini Ljubljana.

Razmerje (R) se izračuna za naslednja štiri leta (t).

Izračun razmerja za naslednja štiri leta (R(t)) se opravi v mesecu juniju tekočega leta (t-1).

Osnova za izračun razmerja so tekoči odhodki in tekoči transferi za leta od (t-5) do (t-2) po podprogramih, določenih v pravilniku, ki določa podprograme, ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine in prihodki občin za opravljanje obveznih nalog za leta od (t-5) do (t-2).

Uredba se prvič uporabi za ugotovitev razmerja med dohodnino in stroški financiranja nalog in programov glavnega mesta v letu 2013 za leto 2014.

Tedenski izbor zakonodaje
tfl

V Poročevalcu št. 24/2010 z dne 23.2.2010 je bil objavljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o revidiranju (ZRev-2A) (skrajšani postopek - EPA 912-V).

Predlog zakona temelji na načelih, ki jih opredeljuje tudi Direktiva 2006/43/ES, to so poštenost, nepristranskost, poklicna usmerjenost, zaupnost in poslovna skrivnost ter splošna odgovornost, ki so pomembna za zagotavljanje njihove strokovnosti in neodvisnosti.

Direktiva 2006/43/ES s katero je usklajen ZRev-2 se nanaša na revizije zadrug, kolikor gre za evropske zadruge (SCE), ali pa za zadruge, ki so urejene s posebnimi sektorskimi direktivami, zlasti zadruge za opravljanje bančnih in zavarovalniških dejavnosti, ki jih direktiva tudi izrecno našteva (14. točka 2. člena). Kot je znano, se v Sloveniji zadruge na teh področjih ne ustanavljajo, ker je za opravljanje teh dejavnosti kot edino dopustna pravnoorganizacijska oblika predpisana delniška družba.

tfl Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja tretjega odstavka 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah,
Objavljen v Uradnem listu RS št. 14/2010 z dne 26.2.2010.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka četrtega odstavka in drugega stavka šestega odstavka 29. člena ter drugega stavka drugega odstavka 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06 in 110/09) se sprejme. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se izvrševanje tretjega odstavka 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah zadrži.

Pobudnica, s statusom reprezentativne gospodarske zbornice, s čimer utemeljuje svoj pravni interes, zatrjuje, da so četrti odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah ter 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 110/09 – v nadaljevanju ZGZ-A) v neskladju s 14. členom Ustave. Slednji je spremenil drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ, za katerega je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-120/08 z dne 9. 4. 2009 (Uradni list RS, št. 32/09) ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, Državnemu zboru Republike Slovenije pa naložilo, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu. Pobudnica meni, da z ZGZ-A ugotovljeno neskladje šestega odstavka 29. člena ZGZ ni bilo odpravljeno, saj naj zakonodajalec ne bi v zadostni meri upošteval odločbe št. U-I-120/08. Navaja, da bi morali biti skupaj z novo Gospodarsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju GZS/2) v povsem enakopravnem položaju glede delitve premoženja Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju GZS), vendar pa naj bi novi drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ skupaj z drugim odstavkom 30. člena ZGZ ohranjal neenakost med obema reprezentativnima zbornicama. Po konstituiranju reprezentativnih zbornic naj bi se vloga pravnega naslednika GZS »zreducirala le na skrbnika premoženja in naj ne bi bila upravičena do delitve premoženja GZS«. Zato se po mnenju pobudnice kriterij za delitev premoženja iz drugega stavka šestega odstavka 29. člena ZGZ ne more uporabiti za delitev premoženja med reprezentativnima zbornicama, saj naj bi ta določal pravice pravnega naslednika GZS kot prehodnega in začasnega upravljavca premoženja GZS. To naj bi pomenilo tudi, da mu ne morejo pripadati deleži upravičenj iz četrtega odstavka 29. člena ZGZ. Prav zato naj bi bila četrti odstavek in drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ v neskladju s 14. členom Ustave. Tako naj bi bilo treba bodisi črtati drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ bodisi ustrezno spremeniti drugi odstavek 30. člena ZGZ. Ker naj bi se vloga pravnega naslednika GZS s konstituiranjem novih reprezentativnih zbornic izčrpala, bi bila edina možna delitev premoženja delitev na deleže, ki so proporcionalni deležem upravičenj posamezne reprezentativne zbornice.

tfl Kodeks Fiskalnega sveta,
Objavljen v Uradnem listu RS št. 13/2010 z dne 22.2.2010, velja od 23.2.2010

Za uresničitev svoje naloge, da poda neodvisno, nepristransko in strokovno utemeljeno oceno javnofinančne politike Republike Slovenije Fiskalni svet sprejema kodeks delovanja.

Kodeks opredeljuje načela obnašanja, po katerih se morajo ravnati člani Fiskalnega sveta pri svojem delu in v odnosu z javnostjo ter z državnimi organi. Kodeks se uporablja za člane Fiskalnega sveta. Upoštevati ga morajo tudi strokovni sodelavci FS.

tfl Poslovnik Fiskalnega sveta,
Objavljen v Uradnem listu RS št. 13/2010 z dne 22.2.2010, velja od 23.2.2010

S poslovnikom se urejata organizacija in način dela Fiskalnega sveta.

Sedež Fiskalnega sveta je v prostorih Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije.

Operativne in administrativno-tehnične naloge za Fiskalni svet opravlja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, kjer ima tudi svojo proračunsko postavko, namenjeno zagotavljanju sredstev za svoje delo.

Delo Fiskalnega sveta je javno.

Javnost dela Fiskalnega sveta se zagotavlja s sporočili za javnost, z novinarskimi konferencami, internetnimi predstavitvami ter sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih. Prav tako se javnost dela zagotavlja tudi z organizacijo javnih razprav in posvetovanj o temah, ki so v njegovi pristojnosti.

Vsakoletno poročilo Fiskalnega sveta o javnofinančni politiki in druga stališča Fiskalnega sveta se objavijo v obliki, ki je dostopna širši javnosti.

Izjave za javnost daje predsednik Fiskalnega sveta oziroma namestnik predsednika v primeru njegove odsotnosti.

Seje Fiskalnega sveta so praviloma zaprte za javnost. Fiskalni svet lahko skliče javno sejo na katero lahko povabi tudi zunanje strokovnjake.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec marec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.