TFL Glasnik št. 10/2010: Letno poročilo za leto 2009 za pravne osebe

Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije

Številka 10, letnik V, 9. marec 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Kar težko je verjeti, da je že marec in da se za večino pravnih oseb nezadržno približuje čas za oddajo letnih poročil. Današnjo številko TFL Glasnika smo zato namenili letnim poročilom, ki jih morajo skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) pripraviti pravne osebe ter pripravi podatkov iz letnega poročila na poenotenih obrazcih za državno statistiko.

Tema tedna: Letno poročilo za leto 2009 za pravne osebe

Pravila računovodenja in računovodskega poročanja za pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS št. 42/2006 do 42/2009). V 54. členu ZGD-1 (splošna pravila o računovodenju) je določeno, da morajo družbe in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD-1 ter Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) (Uradni list RS št. 118/2005 do 119/2008) ali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) (Uradni list EU L št .261/2003 do 347/2009).

MRSP morajo pri pripravi letnih konsolidiranih poročil obvezno uporabljati družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske skupnosti in so zavezane h konsolidaciji na podlagi 56. člena ZGD-1. Poleg teh družb morajo računovodska poročila pripravljati v skladu z MRSP tudi:

banke,
zavarovalnice in
druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za pet let.

Računovodska poročila so namenjena zunanjim in notranjim uporabnikom informacij. Pripravljena morajo biti tako, da predstavljajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja gospodarske družbe, skladno z ustreznim računovodskim okvirom poročanja. Za pripravo računovodskih izkazov je odgovorno poslovodstvo družbe.

Zavezanci, ki morajo uporabljati določila ZGD-1 glede načina in vsebine poročanja, so določeni v 53. členu zakona:

kapitalske družbe;
tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba in
podjetniki, katerih podjetje ustreza merilom za srednje ali velike družbe, razen 57. člena ZGD-1.

Navedene družbe se štejejo za gospodarske družbe, čeprav skladno z zakonom v celoti ali delno opravljajo nepridobitne dejavnosti in so dolžne sestaviti letno poročilo.

Razvrščanje družb na mikro, majhne, srednje in velike družbe je pomembno, ker so od tega odvisne zahteve po vsebini in obsežnosti poročanja ter zavezanosti k revidiranju računovodskih izkazov. ZGD-1 določa merila za razvrstitev po velikosti v svojem 55. členu.

Družbe razvršča v eno od navedenih skupin na osnovi:

povprečnega števila delavcev v poslovnem letu,
čistih prihodkov od prodaje in
velikosti aktive

na bilančni presečni dan letne bilance stanja. Razporeditev se opravi na osnovi podatkov iz dveh zaporednih let.

Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR in
vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR.

Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:

povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 EUR in
vrednost aktive ne presega 4.400.000 EUR.

Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:

povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 EUR in
vrednost aktive ne presega 17.500.000 EUR.

Med velike družbe se šteje družba, ki ni mikro, majhna ali srednja družba. V vsakem primeru so velike družbe:

banke,
zavarovalnice,
borza vrednostnih papirjev in
družbe, ki so po 56. členu ZGD-1 dolžne pripraviti konsolidirano letno poročilo.

Določbe ZGD-1 in drugih predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen če ta zakon in drugi predpisi ne določajo drugače. Ker za računovodsko poročanje ni posebnih določil za mikro družbe, veljajo enaka pravila računovodenja in sestavljanja računovodskih izkazov kot za majhne družbe.

Poročevalske zahteve glede na razvrstitev družb na mikro, majhne in velike družbe obravnava ZGD-1 v 60. členu. Letno poročilo je sestavljeno iz:

računovodskega poročila, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in priloge s pojasnili k izkazom ter
poslovnega poročila.

Letno poročilo majhnih in mikro kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz:

bilance stanja,
izkaza poslovnega izida in
priloge s pojasnili k izkazom.

Letno poročilo družb in podjetnikov iz 3. odstavka 53. člena ZGD-1 je sestavljeno najmanj iz:

bilance stanja in
izkaza poslovnega izida.

V letu 2009 se niso spremenila pravila glede revidiranja letnih poročil. Revidirana morajo biti letna poročila srednje velikih in velikih kapitalskih družb, dvojnih družb ter tistih majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji, se trguje na organiziranem trgu ter konsolidirana letna poročila. Skladno s 57. členom ZGD-1 mora biti revizija letnega poročila opravljena najkasneje v šestih mesecih po koncu poslovnega leta, s strani samostojnega revizijskega podjetja.

Rok sestavitev letnega poročila je tri mesece po koncu posameznega poslovnega leta. Konsolidirano letno poročilo iz 56. člena ZGD-1 pa je potrebno sestaviti v štirih mesecih po koncu posameznega poslovnega leta.

Za javno objavo letnih poročil je pooblaščena Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES).

V skladu s 15. členom Sklepa o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (AJPES)(Uradni list RS, št. 53/2002 do 16/2007) vsi gospodarski subjekti oddajo letna poročila AJPES v skladu z Metodološkimi navodili za predložitev letnih poročil. Za leto 2008 je AJPES za zavezance poročanja skladno z ZGD-1 predpisala Navodilo o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in podjetnikov (Uradni list RS, št. 7/2008 do 107/2009).

Gospodarski subjekti predložijo AJPES letno poročilo v skladu z določili 58. in 59. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Gospodarske družbe, zadruge in podjetniki morajo podatke iz letnih poročil v poenoteni obliki in dodatne podatke za državno statistiko predložiti do 31. marca 2010.

Roki za predložitev letnih poročil za javno objavo so odvisni od poslovnega leta in zavezanosti k reviziji. Družbe, ki niso zavezane k reviziji morajo oddati letna poročila tri mesece po koncu poslovnega leta, družbe zavezane k reviziji pa v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.

Majhne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu ter osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba in imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila za javno objavo tako, da podatkom iz letnega poročila na poenotenih obrazcih za državno statistiko, priložijo prilogo s pojasnili k izkazom in IZJAVO o uporabi podatkov iz letnega poročila. S predložitvijo podatkov iz letnega poročila na poenotenih obrazcih, podatkov o opredelitvi, dodatnih podatkov, pojasnil k izkazom in izjave, izpolnijo obveznost predlaganja letnega poročila tako za javno objavo kakor tudi za državno statistiko.

Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Obračunavanje DDV pri zaračunavanju okoljske dajatve: V kolikor izvajalec javne službe opravi storitev odvajanja odpadne vode uporabniku, v davčno osnovo za opravljeno storitev vključi tudi okoljsko dajatev. Od tako ugotovljene davčne osnove je izvajalec javne službe dolžan obračunati DDV. V kolikor pa izvajalec javne službe uporabniku ne opravi nobene storitve, temveč zaračuna le okoljsko dajatev, le-ta sama po sebi ni predmet obdavčitve z DDV, saj je vključitev okoljske dajatve v davčno osnovo za obračun DDV neposredno povezana z opravljeno storitvijo. V skladu s 3. členom Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06, 33/09 in 85/09, v nadaljevanju ZDDV-1) se DDV obračunava od dobav blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. Davčna osnova za dobave blaga ali storitev skladno s 36. členom ZDDV-1 vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec za opravljeno dobavo blaga ali opravljeno storitev. V davčno osnovo se vštevajo, če že niso všteti, drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV. V zadevnem primeru je okoljska dajatev zaradi odvajanja odpadnih voda vezana na opravljanje storitev odvajanja odpadne vode in ne na dobavo pitne vode. Količina dobavljene pitne vode je v enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavbah le merilo za določitev seštevka enot obremenitve za odvajanje komunalne vode, ki je osnova za obračun okoljske dajatve. Navedeno pomeni, da v kolikor izvajalec javne službe opravi storitev odvajanja odpadne vode uporabniku, v davčno osnovo za opravljeno storitev vključi tudi okoljsko dajatev. Od tako ugotovljene davčne osnove je izvajalec javne službe dolžan obračunati DDV. V kolikor pa izvajalec javne službe uporabniku ne opravi nobene storitve, temveč zaračuna le okoljsko dajatev, le-ta sama po sebi ni predmet obdavčitve z DDV, saj je vključitev okoljske dajatve v davčno osnovo za obračun DDV neposredno povezana z opravljeno storitvijo.

2. Vprašanja s področja DDPO (povezane osebe, odpis terjatev): Pravila obravnavanja prevrednotenja in odpisa poslovnih terjatev so določena v 21. členu ZDDPO-2. Po določbi prvega odstavka tega člena se odhodki prevrednotenja (popravki vrednosti) terjatev zaradi oslabitve priznajo v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona (torej v zneskih, ugotovljenih v izkazu poslovnega izida v skladu z računovodskimi standardi), vendar v posameznem davčnem obdobju znesek teh odhodkov ne sme presegati tistega od navedenih zneskov, ki je nižji: ali zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka tega člena, ali zneska, ki predstavlja 1 % obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja. Odhodki prevrednotenja terjatev, ki v skladu s prej navedeno določbo niso bili priznani, se priznajo ob dejanskem odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, pod pogoji iz šestega odstavka tega člena. V skladu s šestim odstavkom 21. člena ZDDPO-2 se odpis terjatev prizna kot odhodek v naslednjih okoliščinah:

če je odpis opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti,
če je odpis opravljen na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Odpis terjatev, ki ni opravljen pod zgoraj navedenimi pogoji, se ne prizna kot odhodek za davčne namene. Na navedene pogoje iz šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 je vezana tudi določba sedmega odstavka tega člena, ki nalaga preverjanje izpolnjevanja navedenih pogojev in prilagoditev davčne osnove tudi v obdobju dejanskega odpisa terjatev za že uveljavljene odhodke prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve v preteklih davčnih obdobjih. Tako se davčna osnova ob odpisu terjatev poveča za odhodke prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve, ki so bili priznani na podlagi prvega odstavka 21. člena ZDDPO-2 v preteklih davčnih obdobjih, če se odpis terjatev ne opravi pod pogoji iz šestega odstavka tega člena.

Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Insolventnost: Insolventnost nastane, če dolžnik ali dolžnica v daljšem obdobju ni sposoben poravnati zapadlih obveznosti (v nadaljevanju trajnejša nelikvidnost), ali pa postane dolgoročno plačilno nesposoben. Skladno z ZFPPIPP je dolžnik – pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če ne dokaže drugače, trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti. Dolžnik je plačilno nesposoben, razen če dokaže drugače, če: je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti – prezadolženost, pri dolžniku, ki je kapitalska družba, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Če pride do insolventnosti je potrebno izvesti finančno prestrukturiranje, ki je celota ukrepov, s katerimi se doseže, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Če se družba ne uspe finančno prestrukturirati, se zaradi insolventnosti zoper družbo lahko vloži postopek prisilne poravnave, ali stečajni postopek.
	2. Uskupinjevanje kapitala: Osnovni pristop uskupinjenja ali konsolidacije posameznih bilančnih postavk je tako pobotanje oziroma izločitev postavk iz notranje obračunskih razmerij, kar z vidika konsolidiranja kapitala pomeni, da s konsolidiranjem izločimo deleže, ki jih ima obvladujoče podjetje v odvisnih podjetjih in sorazmerni del kapitala odvisnih podjetij, ki pripada obvladujočemu podjetju. Pri tem je potrebno slediti SRS 8, ki opredeljuje kapital in pri uskupinjevanju izločiti sorazmerni del vseh postavk odvisnega podjetja, in sicer: osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta, presežek iz prevrednotenja. Pri tem izhajajo določene posebnosti, in sicer: če ima odvisno podjetje lastne delnice, jih je potrebno izločiti, saj pomenijo popravek njegovega lastnega kapitala; posebej se obračuna manjšinski kapital, tj. del poslovnega izida, ki se nanaša na manjšinske lastnike, pri čemer je manjšinski kapital ena od enot konsolidiranega kapitala skupine; če imamo odvisno podjetje v tujini, ki izdeluje izvirne računovodske izkaze v tuji valuti se oblikuje posebna kategorija konsolidiranega kapitala, in sicer uskupinjeni popravek kapitala, kot razlika preračuna čistega poslovnega izida po povprečnem deviznem tečaju in deviznem tečaju na koncu obračunskega obdobja. Konsolidacija se v skladu s SRS izvaja po nakupni metodi, v poenostavljeni obliki pa se ta metoda lahko uporablja ne le ob nakupu temveč tudi ob ustanovitvi odvisnega podjetja.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) Rok: 10.3.2010, poročanje Davčni upravi Republike Slovenije za pretekli mesec
	Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike, Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka Rok: 15.3.2010, poročanje Davčni upravi Republike Slovenije za pretekli mesec
	Odprema (Izvoz) (INTRASTAT), Prejem (Uvoz) (INTRASTAT) Rok: 15.3.2010, poročanje Statističnemu uradu Republike Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 1.3.2010 do 7.3.2010 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 15/2010, 16/2010 in 17/2010)
	Pravilnik o vsebini vprašalnika za generalno vrednotenje nepremičnin, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 15/2010 z dne, 2.3.2010, veljati začne 17.3.2010 Pravilnik določa vsebino vprašalnika za generalno vrednotenje nepremičnin. Geodetska uprava Republike Slovenije z vprašalnikom pridobiva podatke za generalno vrednotenje nepremičnin, ki se ne vodijo v uradnih evidencah, za parcele, dele parcele, stavbe ali dele stavbe, ki so kot sestavni deli nepremičnin evidentirane v registru nepremičnin. Ti podatki se smejo uporabiti samo za izvajanje nalog generalnega vrednotenja nepremičnin. Podatke iz tega pravilnika pridobiva geodetska uprava od lastnikov parcel, lastnikov stavb oziroma delov stavb, ali upravnikov stavb. Pri opredeljevanju lokacije zemljišča, stavbe ali dela stavbe, ki se uporablja za enak namen, se navede identifikacijska oznaka parcele, identifikacijska oznaka stavbe oziroma identifikacijska oznaka dela stavbe.
	Odločba o ugotovitvi, da drugi odstavek 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, drugi odstavek 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in prvi odstavek 1. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive niso v neskladju z Ustavo, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 16/2010 z dne, 5.3.2010. Drugi odstavek 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002 –91/2007), drugi odstavek 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/1996 – 58/2009) in prvi odstavek 1. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02 - 44/09) niso v neskladju z Ustavo. Zahtevo za oceno ustavnosti je vložil sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije. Drugemu odstavku 7. člena ZSPJS predlagatelj očita, da ne določa zakonskega okvira za določitev plačnih razmerij med posameznimi plačnimi skupinami in podskupinami. Drugi odstavek 105. člena ZOFVI in prvi odstavek 1. člena Pravilnika izpodbija predlagatelj zato, ker zaposlenim na delovnih mestih pomočnik vzgojitelja, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane in laborant v osnovni in poklicni šoli ter gimnaziji (v nadaljevanju laborant) ne omogočata napredovanja v naziv mentor, svetovalec oziroma svetnik. Laborante primerja z inštruktorji in organizatorji praktičnega pouka, s katerimi naj bi bili popolnoma izenačeni v obveznostih (pogojih za zasedbo delovnega mesta), nimajo pa možnosti napredovanja v nazive. Organizatorja prehrane v vrtcu primerja z organizatorjem šolske prehrane, ki naj bi mu bilo omogočeno napredovanje v nazive. Predlagatelj zatrjuje, da za takšno razlikovanje ni razumnih razlogov. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi neskladje izpodbijanih določb s 14. členom Ustave.
	Odločba o ugotovitvi, da 1. točka drugega odstavka 507. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov ni v neskladju z Ustavo, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 17/2010 z dne, 5.3.2010. Prva točka drugega odstavka 507. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/2007- 40/2009) ni v neskladju z Ustavo. Pobudnica (Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana) izpodbija 1. točko drugega odstavka 507. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), ki izključuje posebno sodno varstvo proti odločbi, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev odloči o ugovoru proti svoji odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo. Mnenje pa je podala Vlada Republike Slovenije. Opozarja na odločbo št. U-I-213/03 z dne 12. 1. 2006 (Uradni list RS, št. 13/06 in OdlUS XV, 2), v kateri naj bi Ustavno sodišče odločilo v podobnem primeru, kot je obravnavani. Ureditev sodnega varstva v ZTFI naj bi izhajala iz specifičnosti zadev, o katerih odloča Agencija. Šlo naj bi za odločanje v zadevah nadzora trga finančnih instrumentov, torej enega od osrednjih stebrov tržnega gospodarstva, ki je v vseh sodobnih ureditvah predmet posebnega urejanja in nadzora. Vlada meni, da mora ureditev navedenega trga zagotavljati varstvo investitorjev, pošteno, transparentno in učinkovito delovanje ter zmanjševanje sistemskih tveganj. Po njenem mnenju je za zagotavljanje navedenih ciljev ključnega pomena učinkovit nadzor. Zanj naj bi bila potrebna primerna in učinkovita sredstva organa nadzora. Vlada šteje, da lahko pobudnica v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo Agencija izda v primeru kršitve odredbe, učinkovito varuje svoje pravice, tudi tiste, ki se nanašajo na postopek z odredbo. V prid učinkovitosti obstoječega sistema sodnega varstva naj bi govoril tudi 509. člen ZTFI, ki določa, da so zadeve po ZTFI nujne in sodišče o njih odloča prednostno. Vlada zato zavrača očitke pobudnice o neskladju z Ustavo.
Tedenski izbor zakonodaje
	Poslanke in poslanci so po petkovi splošni razpravi zavrnili sveženj pokrajinske zakonodaje, ki so jo vložili v opozicijski SDS. Pri predlagani ustanovitvi 13 pokrajin in posebnem statusu Mestne občine Ljubljana gre namreč po mnenju poslanske večine za neprimeren koncept regionalizacije, ki je bil že strokovno zavrnjen.
	Vlada je znižala trošarine za energente, gorivo se je podražilo. V Uradnem listu RS št. 18/2010 z dne 8.3.2010 je objavljena Uredba o spremembi Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. Trošarina za neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) do manj kot 98 znaša 469,5100 € na 1.000 litrov, neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) 98 ali več znaša 469,5100 € na 1.000 litrov in za pogonski namen 412,0000 € na 1.000 litrov.
	V Poročevalcu št. 27/2010 z dne 1.3.2010 je bil objavljen Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije - prva obravnava (EPA 926-V). Temeljni cilj predlaganega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je, da država zagotovi pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljajo pošteno, profesionalno in transparentno ter tako nadaljuje učinkovito uresničevanje strateških ciljev, določenih v resoluciji. Cilj zakona je tudi spodbujanje poštenega in transparentnega vedenja javnih uslužbencev in spodbujanje dobrih praks vseh vpletenih v procese odločanja. Pri uresničevanju navedenih ciljev in načel ima po predlogu zakona komisija kot samostojni in neodvisni državni organ osrednjo vlogo, tako pri obravnavi posamičnih primerov kot pri krepitvi in upravljanju institucionalnega omrežja protikorupcijskih dejavnosti, integritete in transparentnosti predvsem v javnem sektorju. S tem namenom predlagani zakon opredeljuje integriteto in transparentnost kot standard oziroma stanje visoke ravni (samo)zavedanja odgovornosti in pripravljenosti posameznika, institucij in družbe za obvladovanje korupcije. Predlagani zakon uvaja rešitve, ki presegajo klasično pojmovanje preprečevanja korupcije in drugih družbeno nevarnih pojavov. Z ustanovitvijo in pristojnostmi prenovljene komisije kot samostojnega in neodvisnega državnega organa za krepitev integritete ter preprečevanje korupcije zagotavlja, da institucije in posamezniki z njeno strokovno pomočjo aktivno prispevajo pri preprečevanju in odpravljanju samih vzrokov korupcije in drugih nezakonitih ravnanj v javnem sektorju. Z aktivno vlogo posameznikov in institucij, zlasti civilne družbe, nevladnih organizacij in medijev pri krepitvi integritete in transparentnosti ter pri preprečevanju korupcije in drugih nezakonitosti v javnem sektorju predlagani zakon krepi tudi participatorno demokracijo na teh pomembnih področjih družbenega življenja. Slednja pa ima na splošno pomembno vlogo za demokracijo in uresničevanje ustavno zajamčenih pravic posameznika in civilne družbe pri nadzoru in upravljanju zadev javnega pomena.
	V Poročevalcu št. 27/2010 z dne 1.3.2010 je bil objavljen tudi predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev (ZJPF) - prva obravnava (EPA 922-V). Cilj predlaganega zakona je zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in preventivno delovanje na področju koruptivnih ravnanj. Predlog Zakon o javnosti premoženja funkcionarjev zasleduje načelo delitve oblasti, načelo transparentnosti in odprtosti. Dosedanja zakonska ureditev na področju dolžnosti sporočanja podatkov ter javnosti podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev je za opravljanje nalog po ZNOJF-1 pristojnost podeljevala pristojni komisiji Državnega zbora Republike Slovenije. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi z dne 29.3.2007 odločilo, da je v neskladju z načelom delitve oblasti ureditev, ki pristojnost nadzora nad javnimi funkcijami v vseh vejah oblasti, razen sodni, koncentrira pri Državnem zboru RS, kar ogroža ravnotežje med vejami oblasti. Ta zakon določa, da dolžnost prijave podatke funkcionarjev ter javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev podeljuje Računskemu sodišču, ki ima samostojen in neodvisen položaj v sistemu državne oblasti. Eden izmed elementov za učinkovit boj zoper korupcijo je spremljanje premoženjskega stanja funkcionarjev. Dolžnostno ravnanje funkcionarjev sporočanja podatkov o prijavi premoženja ter javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev morata biti pregledni, čemur predlagatelji zakona tudi sledimo. Spremljanje premoženja funkcionarjev mora biti javno in pregledno, saj bo le tako delovanje utrjevalo zaupanje vanje in v delo funkcionarjev. Samo povečanje premoženjskega stanja brez pojasnljivega razloga lahko predstavlja indic za ugotavljanje korupcije. V ta namen bo Računsko sodišče lahko opravilo vpogled v celotno finančno in stvarno poslovanje funkcionarja ter o svojih ugotovitvah obvestilo organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja in pristojne organe, ki bi lahko na podlagi tega ukrepali v okviru svojih pristojnosti.

Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec marec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.