TFL Glasnik št. 11/2010: Pojasnila k računovodskim izkazom skladno z ZGD-1 in SRS

Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije

Številka 11, letnik V, 16. marec 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V prejšnji številki TFL Glasnika smo napisali nekaj o računovodskih izkazih, ki jih morajo pripraviti pravne osebe do konca tega meseca. Danes bomo napisali nekaj o pojasnilih k računovodskim izkazom, ki jih morajo do določene mere, pripraviti zavezanci za letno poročilo ne glede na velikost družbe ter o pojasnilih, ki jih morajo pripraviti družbe zavezane k reviziji.

Tema tedna: Pojasnila k računovodskim izkazom skladno z ZGD-1 in SRS

Obseg zahtevanih pojasnil in razkritij k računovodskim izkazom je odvisen od velikosti družbe in zavezanosti k reviziji. Skladno z določili 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS št. 42/2006 do 42/2009) mora revizor pregledati letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (borzi).

Pomemben del računovodskega poročila so poleg računovodskih izkazov tudi razkritja in pojasnila, ki so zahtevana v 69. členu ZGD-1. Kvalitetno računovodsko poročilo mora vsebovati razkritja, ki morajo biti pripravljena tako, da sledijo zahtevam:

resničnega in poštenega prikaza premoženjsko – finančnega položaja in poslovnega izida družbe, kar pomeni, da mora družba v prilogi s pojasnili podati vsa ustrezna pojasnila, čeprav niso neposredno zahtevana v ZGD-1 in SRS;
ustreznosti za uporabnika, kar pomeni, da morajo pojasnila vsebovati vse informacije, ki so potrebne za pravilno odločanje uporabnikov informacij. Ustrezne informacije so tiste, ki so zanesljive.
Jasnosti in preglednosti skladno z ZGD-1, kar pomeni, da morajo biti računovodski izkazi in pojasnila k njim pripravljeni tako, da njihovi uporabniki razumejo postavke v njih oziroma da jih razumejo brez težav. Pri tem so seveda mišljeni uporabniki informacij, ki dovolj dobro poznajo poslovanje in gospodarsko dejavnost ter pravila računovodenja.

Katere informacije so pomembne in jih družba mora razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom, je odvisno od okoliščin v katerih družba posluje, njenega premoženjsko – finančnega položaja, uspešnosti poslovanja ter uporabnikov informacij, ki so jim informacije namenjene.

Glede na dejstvo, da je pomembnost informacij od družbe do družbe različna, Slovenski računovodski standardi (SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2008) določajo, da morajo družbe stopnjo pomembnosti opredeliti v internih aktih (praviloma v pravilniku o računovodstvu). Sama opredelitev pomembnosti v internem aktu v bistvu že določa vsebino in obseg obveznih razkritij v letnem poročilu.

Družbe, ki so zavezane k reviziji morajo v računovodskem poročilu predstaviti še:

splošna razkritja (sedež, firma, organiziranost, poročanje po odsekih...),
razkritja postavk v bilanci stanja,
razkritja postavk v izkazu poslovnega izida,
razkritja postavk v izkazu denarnih tokov in izkazu gibanja kapitala,
druga razkritja (podatki o članih uprave, nadzornega sveta in drugih skupin, njihovih prejemkih, terjatvah in obveznostih do njih),
usklajenost z uporabljenimi računovodskimi standardi.

Družbe, ki so zavezane k revidiranju morajo razkriti tudi celotni znesek porabljen za revizorja, ločeno za:

revizijo letnega poročila,
druge storitve revidiranja,
storitve davčnega svetovanja in
druge storitve.

Družbe, ki niso zavezane k reviziji morajo v letnem poročilu obvezno razkriti:

uporabljene računovodske usmeritve pri vrednotenju gospodarskih kategorij,
izkazovanje postavk v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja,
poslovni izid po preračunu na podlagi cen življenjskih potrebščin,
razmerja med družbami, v katerih kapitalu je družba posredno ali neposredno udeležena z najmanj 20%,
obveznosti do virov sredstev, s poudarkom na členitvi kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička in lastnih deležev,

V računovodskem poročilu je potrebno razkriti tudi razloge in posledice morebitnih sprememb računovodskih usmeritev in morebitnih računovodskih napak.

Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Stopnja DDV od dobav stanovanj po 1. januarju 2011: Slovenija v zvezi s prodajo stanovanj za trg v skladu z uveljavljenim prehodnim obdobjem uporablja nižjo, 8,5 % stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Prehodno obdobje poteče 31. decembra 2010. Po tem datumu Slovenija v skladu z Direktivo Sveta 2006/112/ES, s spremembami (Direktiva o DDV), ne bo več imela možnosti uporabljati nižje stopnje DDV za dobave stanovanjskih novogradenj, ki niso del socialne politike. Nižja stopnja DDV pa se bo v skladu z Direktivo o DDV na podlagi 11. točke Priloge I k Zakonu o davku na dodano vrednost (Zakon o davku na dodano vrednost – uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 10/2010; ZDDV-1) še vedno uporabljala za dobave stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, ki so del socialne politike ter na podlagi 11 a točke Priloge I k ZDDV-1 tudi za obnovo in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki niso bistveni del vrednosti dobave. Natančnejši kriteriji za izvajanje 11. točke Priloge I k ZDDV-1 so predpisani v 54. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08 in 105/09), v katerega je v sedmem odstavku vključena tudi definicija stanovanjskih objektov, za katere se, za potrebe obračuna DDV, šteje, da so del socialne politike. To so stanovanja, katerih uporabna površina stanovanja ne presega 120 m2 v večstanovanjskih hišah oziroma 250 m2 v individualnih hišah. Uporabna površina stanovanja je seštevek površine bivalnih prostorov.
	2. Olajšava za investiranje v opremo – pohištvo in pisarniška oprema: V skladu s prvim in drugim odstavkom 66.a člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09) in v skladu s prvim in drugim odstavkom 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09) lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v določeni višini investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. Za opremo pa se med drugim ne šteje pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme. ZDoh-2 in ZDDPO-2 posebej ne opredeljujeta, kaj se šteje za opremo, za katero se lahko uveljavlja navedena olajšava, oziroma, kaj se šteje za pohištvo in pisarniško opremo, ki sta izključena iz olajšave, in tudi ne napotujeta na drug predpis oziroma uradni seznam, ki bi podrobneje določal, kaj se pri razvrščanju opreme v posamezne kategorije šteje med pohištvo in kaj med pisarniško opremo. Neposredno iz obravnavanih zakonskih določb izhaja, da se investicijska olajšava lahko uveljavlja samo za nakup tiste opreme, ki se ne šteje za pohištvo oziroma za pisarniško opremo (brez računalniške opreme). Investicijska olajšava se torej ne more uveljavljati za nakup tiste opreme, ki sodi med pohištvo oziroma med pisarniško opremo, ne glede na to, če se ta uporablja pri opravljanju dejavnosti. Pohištvo je po splošno uveljavljenem pojmu del opreme bivanjskega ali poslovnega prostora, ki z namenom služi neki funkcionalni rabi, npr. hranjenju in odlaganju predmetov, sedenju, ležanju ali izvajanju funkcije delovne površine. Med pohištvo tako sodijo omare, mize, stoli, police, regali, sedežne garniture, klubske mize, ležišča, obešalniki itd.. Za nakup pohištva olajšave ni možno uveljavljati, ne glede na to, v katerem prostoru se pohištvo nahaja oziroma za kakšen namen se uporablja (npr. v pisarni, proizvodnem obratu, skladišču, gostinskem prostoru, laboratoriju, itd.). Pisarniška oprema zajema široko paleto pohištvenih izdelkov za opremljanje pisarniških delovnih prostorov (npr. omare, predalniki, regali, pisalne mize, konferenčne mize, vrtljivi pisarniški stoli itd.), poleg tega pa tudi drugo opremo (npr. naprave, pripomočke, stroje in druge predmete), ki se uporablja za opravljanje dejavnosti v pisarnah oziroma za pisarniško poslovanje (npr. kopirni stroj, faks, telefoni, rezalniki papirja, itd.). Podobno kot pri pohištvu tudi za nakup pisarniške opreme olajšave ni možno uveljavljati, ne glede na to, v katerem prostoru se pisarniška oprema nahaja oziroma za kakšen namen se uporablja.

Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Odplačna vrednost: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 3 je odplačna vrednost finančnega sredstva znesek, s katerim se finančno sredstvo izmeri ob začetnem pripoznanju in je: zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oziroma zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan (neposredno ali s preračunom na kontu popravka vrednosti) zaradi oslabljenosti ali neudenarljivosti. Metoda efektivnih (dejanskih veljavnih) obresti je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev in razporejanja prihodkov iz obresti ali odhodkov za obresti v ustreznem obdobju. Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno razobrestuje (diskontira) ocenjeni tok prihodnjih denarnih plačil ali prejemkov v pričakovani dobi finančnega inštrumenta – ali, če je ustrezno, v krajšem obdobju – na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere mora podjetje oceniti denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih določb finančnega inštrumenta (na primer predplačila, nakupne in podobne opcije), vendar ne sme upoštevati prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa nadomestila in zneske, plačane ali prejete med strankama pogodbe, ki niso sestavni del efektivne obrestne mere, ter stroške posla in vse druge premije ali popuste. Predpostavlja se, da je možno denarne tokove in pričakovano dobo skupine podobnih finančnih inštrumentov zanesljivo oceniti. Vendar pa mora podjetje v tistih redkih primerih, ko denarnih tokov ali pričakovane dobe finančnega inštrumenta (ali skupine finančnih inštrumentov) ni mogoče zanesljivo oceniti, uporabiti pogodbene denarne tokove v vsej dobi finančnega inštrumenta (ali skupine finančnih inštrumentov).
	2. Dogodki po datumu bilance stanja po MSRP: Dogodki po datumu bilance stanja so tako ugodni kot tudi neugodni dogodki, ki se zgodijo med datumom bilance stanja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. MRS 10 tako določa kdaj je potrebno popraviti računovodske izkaze za dogodke po datumu bilance stanja kot tudi kaj razkriti o datumu, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo in o dogodkih po datumu bilance stanja. V zvezi s tem je potrebno ločiti naslednje dogodke: popravljalni, ki dajejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale na dan bilance stanja in zahtevajo popravek zneskov pripoznanih v računovodskih izkazih (npr. sklep sodišča po datumu bilance stanja, ki potrjuje, da je obveznost obstajala že na datum bilance stanja, informacija, prejeta po datumu bilance stanja, ki dokazuje, da je bilo sredstvo oslabljeno že na dan bilance stanja, odkritje prevar ali napak, ki kažejo na nepravilnost računovodskih izkazov), nepopravljalni, ki zgolj nakazujejo na okoliščine, ki so se pojavile po datumu bilance stanja in ne zahtevajo popravka zneskov pripoznanih v računovodskih izkazih (npr. zmanjšanje tržne vrednosti finančnih naložb zaradi okoliščin, ki so se pojavile kasneje). Podjetje razkrije naslednje postavke, vendar pa zanje ne popravi svojih računovodskih izkazov: dividende, če so objavljene po datumu bilance stanja, namero ravnateljstva o razpustitvi podjetja ali prenehanjem s poslovanjem po datumu bilance stanja. Obvezna razkritja po MRS 10 pa so: datum odobritve računovodskih izkazov za objavo in kdo je odobril objavo, če imajo lastniki ali drugi možnost popraviti računovodske izkaze, je treba to dejstvo razkriti, informacije dobljene po datumu bilance stanja o okoliščinah na dan bilance stanja, ocene denarno izraženih posledic (ali navedba, da ta ni mogoča) bistvenih nepopravljalnih dogodkov.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije SN11 – T, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije – transakcije SN22 – T, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov – DVP, Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti - KRD Rok: 19.3.2010, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 8.3.2010 do 14.3.2010 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 18/2010, 19/2010 in 20/2010)
	Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 20/2010 z dne 12.3.2010, veljati začne 1.4.2010 Uredba določa pogoje ter način objavljanja aktov v Uradnem listu Republike Slovenije in prednostni vrstni red objav. Podrobneje določa tudi način zagotavljanja vpogleda v elektronsko izdajo uradnega lista in natis elektronske izdaje uradnega lista s strani državnih organov in splošnih knjižnic ter način zagotavljanja natisa elektronske izdaje uradnega lista s strani Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d.o.o.. Elektronska izdaja uradnega lista je edina uradna izdaja. V natisu elektronske izdaje mora biti jasno označeno, da ne gre za uradno izdajo uradnega lista, ter navedeno, kje je dostopna uradna izdaja uradnega lista. V natisu elektronske izdaje se barvne strani uradnega lista natisnejo v črno-beli tehniki. Založnik zagotavlja fizičnim in pravnim osebam po tržnih cenah na podlagi njihovega naročila dostavo natisa elektronske izdaje uradnega lista. Natis elektronske izdaje uradnega lista se fizičnim in pravnim osebam zagotavlja tako, da se zagotovi natis uredbenega dela uradnega lista in mednarodnih pogodb, ki mora biti odpremljen naročnikom praviloma najkasneje naslednji delovni dan po izidu uradnega lista.
	Poslovnik Stalne avtonomne strokovne komisije za pripravo mnenja o usposobljenosti kandidatov, ki niso diplomati, za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 20/2010 z dne 12.3.2010, velja od 13.3.2010 Poslovnik ureja delo, organizacijo in način odločanja Stalne avtonomne strokovne komisije za pripravo mnenja o usposobljenosti kandidatov, ki niso diplomati, za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata. Strokovna komisija deluje in izvršuje svoje naloge v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 45/2001 do 108/09) in s sklepom Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi strokovne komisije št. 01201-1/2010/3 z dne 21. 1. 2010. Strokovna komisija pripravi mnenje o usposobljenosti kandidata, ki ni diplomat, za položaj vodje diplomatskega predstavništva ali kandidata v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah na podlagi naslednjih meril: strokovna usposobljenost in osebnostna primernost, vodstvene sposobnosti, komunikacijske sposobnosti, psihofizične sposobnosti. V postopku priprave mnenja uporabi strokovna komisija za preverjanje usposobljenosti kandidata zlasti naslednje metode: pregled prijave in življenjepisa, vpogled v kadrovsko evidenco, razgovor (intervju), druge metode, skladne s strokovnimi spoznanji na področju ravnanja s človeškimi viri.
	V Uradnem listu RS št. 18/2010 z dne 8.3 2010 so bili objavljeni naslednji podatki: Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za februar 2010, Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, januar 2010, Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v letu 2009.
Tedenski izbor zakonodaje
	V Poročevalcu št. 30/2010 je bil objavljen Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo (ZZSIJŽI) - nujni postopek (EPA 940-V). Osnovni cilj zakona je, da se za določeno časovno obdobje (od leta 2010 do 2023) določijo viri za namensko zbiranje sredstev za investicije in vzdrževanje javne železniške infrastrukture. Natančno se opredelijo viri in določi, da so sredstva, ki se bodo zbirala, opredeljena kot namenski viri, ki jih organ, ki vodi investicije v JŽI, vsako leto prejme za priprave, organiziranje in vodenje investicij. Z določili zakona se tudi določa, da se sredstva neposredno uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanje JŽI, kot je določeno v nacionalnem programu razvoja JŽI oziroma na osnovi letnih načrtov investicij in letnih načrtov vzdrževanja JŽI. Skladno s predlaganim zakonom se bodo zbrana sredstva namenila za izvedbo investicijskih projektov, skladno z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture, ki je v pripravi in ki vsebujejo predhodno navedene strateške cilje in prioritete razvoja javne železniške infrastrukture. Z nacionalnim programom bo tako novelirana investicijska politika na področju železniške infrastrukture in sicer tako, da bodo vgrajena izhodišča (prometna politika, evropsko transportno omrežje, direktive, ki se nanašajo na železniški sistem), ki izhajajo iz članstva Slovenije v Evropski uniji ter z upoštevanjem geostrateškega položaja Slovenije, zahteve po maksimalni preusmeritvi tranzita na železnico in optimalno izrabo železniškega sistema za notranji tovorni, še posebej pa za javni potniški promet. Razvoj je zasnovan na scenariju, da se kljub vsemu pričakuje povečanje železniškega prevoza. Sama rast pa bo seveda povzročila tudi negativne vplive, ki jih bo potrebno z investicijami ustrezno nevtralizirati.
	Po predlogu zakona o malem delu bo študentsko delo obdavčeno in omejeno in sicer naj bi bilo obdavčeno po stopnji 29,5 ter omenjeno na 728 ur letno. Priložnostno delo - tudi študentsko, se bo po predlogu štelo v delovno dobo, malo delo pa bodo lahko opravljali tudi brezposelni in upokojenci. Ministrstvo predvideva, da bo z zakonom o malem delu precejšen del dela na črno potekal v formalni obliki. Z malim delom bodo uredili tudi študentsko delo, ki je po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve prešlo svoje okvire in tudi za študente predstavlja več škode kot koristi.
	Koalicija je vložila predlog, da Državni Zbor zahtevo za referendum o zakonu o izbrisanih pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Državni zbor bo o predlogu najverjetneje odločal na izredni seji. V utemeljitev zahteve, da naj o referendumu odloča ustavno sodišče, so predlagatelji zapisali, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovi morebitni zavrnitve na ustavnem sodišču, lahko nastale protiustavne posledice in stanje, ki ni v skladu ustavo.

Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec marec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.