Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 13, letnik V, 30. marec 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Do konca meseca aprila so povezane osebe dolžne sestaviti konsolidirana letna poročila. Osnova za pripravo konsolidiranih letnih poročil so letna poročila družb v skupini, zato je izjemno pomembno, da so le ta pravilno sestavljena. Pravila konsolidacije so izjemno zahtevna, zato smo današnji in naslednji TFL Glasnik posvetili tej temi.

Tema tedna: Konsolidirani računovodski izkazi

Konsolidirano letno poročilo ureja 56. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 42/2009). Zavezanci za sestavo konsolidiranega letnega poročila so družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so nadrejene eni ali več družbam s sedežem v državi ali zunaj nje (podrejene družbe).
Konsolidirano letno poročilo mora pripraviti nadrejena družba pod pogojem, da je nadrejena družba ali ena od podrejenih družb organizirana kot kapitalska družba, dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.

ZGD-1 v 2. odstavku 56. člena določa, da je družba nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden od pogojev:

  • če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
  • če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
  • če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja, ali
  • če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

Posebnost predstavlja določba 8. odstavka 56. člena ZGD-1, ki določa, da v konsolidacijo ni treba vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz konsolidiranega letnega poročila poslovne skupine. Seveda pa je v prilogi h konsolidiranim izkazom potrebno to razkriti in navesti razloge za takšno odločitev.

Konsolidirano letno poročilo mora, tako kot letno poročilo posamezne družbe, izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celoto.

Konsolidirano letno poročilo sestavlja konsolidirano računovodsko poročilo in konsolidirano poslovno poročilo skupine družb, ki so vključene v konsolidacijo.

Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz:

  • konsolidirane bilance stanja,
  • konsolidiranega izkaza poslovnega izida,
  • konsolidiranega izkaza gibanja kapitala,
  • konsolidiranega izkaza denarnih tokov in
  • priloge k konsolidiranim računovodskim izkazom.

Pravila konsolidiranja so opredeljena v Slovenskih računovodskih standardih (SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2008) za vse tiste družbe, ki uporabljajo SRS oziroma v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MRSP) (Uradni list EU L št. 261/2006 do 347/2009).

Slovenski računovodski standardi obravnavajo konsolidiranje v dveh točkah Uvoda v računovodske standarde in sicer:

  • v točki 10. Poslovne združitve, kjer je opredeljena vsebina nakupne metode konsolidiranja kapitala in
  • v točki 13. Uskupinjevanje (konsolidiranje) računovodskih podatkov v računovodskih izkazih, ki vsebuje določbe o tem: kdo sestavlja skupino podjetij, kaj pomeni pojem obvladovanje, katere so predpostavke konsolidiranja, pod katerimi pogoji družbi ni treba sestavljati konsolidiranih računovodskih izkazov, kakšne so metode konsolidiranja in kakšna je vsebina potrebnih razkritij v konsolidiranih računovodskih izkazih.

Posebnosti glede konsolidiranja posameznih gospodarskih kategorij so zajete in podrobno opredeljene v posameznih SRS, ki se nanašajo na določeno gospodarsko kategorijo.

V naslednji številki TFL Glasnika bomo napisali nekaj o postopku konsolidiranja.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Spremembe Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organ: V Uradnem listu RS, št. 22/2010 je bil objavljen Pravilnik o spremembah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu. Spremembe Pravilnika se nanašajo na dopolnitve oziroma spremembo pojasnil v zvezi z vsebino podatkov, ki jih plačniki davka izpolnjujejo na obrazcu REK-2 ob izplačilu dohodkov iz dejavnosti, in sicer:

  • Ob izplačilu dohodka, od katerega se obračunava davčni odtegljaj v skladu z 68. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/2006, 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010), katerega zavezanec doseže v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika, se upošteva 25 % normiranih stroškov. Plačnik davka ob predložitvi obrazca REK-2 uporabi šifro vrste dohodka 1604.
  • Ob izplačilu dohodka samostojnemu poklicnemu športniku, ki je izplačevalcu pred izplačilom dohodka predložil potrdilo davčnega organa iz tretjega odstavka 311. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.), se upošteva posebna olajšava iz četrtega odstavka 113. člena ZDoh-2. Plačnik davka ob predložitvi obrazca REK-2 uporabi šifro vrste dohodka 1601.
  • Ob izplačilu dohodka, ki ga zavezanec doseže s proizvodnjo električne energije iz mikrosoproizvodnje in naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, katerih nazivna moč ne presega 50 kW, se upošteva 70 % normiranih stroškov. Plačnik davka ob predložitvi obrazca REK-2 uporabi šifro vrste dohodka 1602.

2. Uporaba 15. ali 16. člena Vzorčne konvencije OECD za prokuriste: Dohodek prokurista se obdavčuje v skladu z določbami 15. člena Vzorčne konvencije OECD kot dohodek iz zaposlitve, razen v primerih, ko dejansko opravlja vodenje poslov poslovnega subjekta – samo takrat se takšen dohodek obdavčuje v skladu z določbo 16. člena Vzorčne konvencije OECD kot plačila direktorjem. Pri presoji o tem, kako obravnavati dohodek prokurista po določbah mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, je potrebno upoštevati tudi njegovo funkcijo oziroma pristojnosti, ki jih ima v skladu z načeli gospodarskega prava države pogodbenice. V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah – uradno prečiščeno besedilo ZGD-1-UPB-3 (Uradni list RS, št. 65/09 in 83/09–Odl. US) je prokurist poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist torej ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Glede na navedeno prokurist nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu, zato se njegov dohodek obdavčuje v skladu z določbami 15. člena Vzorčne konvencije OECD kot dohodek iz zaposlitve. Kadar prokurist vodi posle poslovnega subjekta, se šteje za osebo, ki formalno sicer ne zaseda poslovodstvenega položaja, vendar dejansko opravlja takšno funkcijo. V teh primerih se takšen dohodek obdavčuje v skladu z določbo 16. člena Vzorčne konvencije OECD kot plačilo direktorjem (npr. če v času, ko družba nima formalno imenovanega poslovodje ali ko formalno imenovani poslovodja ne opravlja funkcij, ki jih poslovodja opravlja po zakonu, te funkcije opravlja druga fizična oseba).

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN

1. Kapitalska ustreznost: Kapitalsko ustreznost, skladno z 11. členom ZFPPIPP, podjetje doseže takrat, ko je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih podjetje opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljeno pri svojem poslovanju. ZFPPIPP v svojem 32. členu podjetjem nalaga obveznost zagotavljanja kapitalske ustreznosti: »Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.«

Slovenski poslovno finančni standardi v načelih dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, kapitalsko ustreznost definirajo kot ustrezno dolgoročno financiranje kratkoročnih naložb (načelo ustreznega obratnega kapitala). Podjetje mora, iz poslovnih razlogov, vedno imeti nekaj stalno vezanih kratkoročnih sredstev. Odstotek stalno vezanih kratkoročnih sredstev je različen v različnih gospodarskih dejavnostih in v različnih podjetjih. Če so stalno vezana kratkoročna sredstva pokrita z dolgoročnimi viri se tveganje dolgoročne, pa tudi kratkoročne plačilne sposobnosti znižuje.

Načelo plačilne sposobnosti podjetja št. 5,37 našteva tele glavne dejavnike, ki povečujejo tveganje na področju dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja:

  • zmanjšanje koeficienta obračanja kratkoročnih naložb in njihovih posameznih oblik,
  • povečanje koeficienta obračanja kratkoročnih obveznosti in njihovih posameznih oblik,
  • zmanjšanje možnosti dolgoročnega obnavljanja (revolving) kratkoročnih posojil,
  • zmanjšanje sposobnosti obnavljanja dolgoročnih posojil, če je zadržani dobiček manjši od zneska odplačila dolgoročnih posojil,
  • zmanjšanje sposobnosti povečevanja dolgoročnega financiranja za znesek izgube, ki ni nadomeščena s povečevanjem vplačanega lastniškega kapitala,
  • povečevanje dolgoročnih naložb, ki ni v celoti pokrito z novim dolgoročnim financiranjem,
  • povečevanje obsega poslovanja, ki ga ne spremlja ustrezno povečevanje dolgoročnega financiranja.

Poslovodstvo družbe lahko zagotavlja kapitalsko ustreznost družbe predvsem z uspešnim poslovanjem. Uspešno poslovanje mora spremljati racionalno, pa tudi varno (optimalno) financiranje. Nepogrešljiv instrument pri zagotavljanju optimalnega financiranja je čim bolj natančno dolgoročno finančno načrtovanje.

2. Prijava in preizkus terjatev v postopkih zaradi insolventnosti: V primeru, da se je zoper dolžnika začel postopek zaradi insolventnosti, je zelo pomembno, da upnik pravilno in pravočasno prijavi svoje terjate. Če upnik ne prijavi terjatev, ki jih je skladno z določili ZFPPIPP potrebno v posameznem postopku zaradi insolventnosti prijaviti, izgubi pravico do poplačila. S prijavo terjatev upnik skladno s 57. členom ZFPPIPP, praviloma pridobi tudi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti.

Roki za prijavo terjatev so:

  • en mesec od objave oklica o uvedbi postopka prisilne poravnave in
  • tri mesece od objave o uvedbi stečajnega postopka.

    • Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, mora v enem mesecu od dneva, ko mu je bila tožba vročena, prijaviti svojo terjatev kot pogojno.

    Prijava terjatev v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka ter ustrezna dokazila. Zahtevek za priznanje terjatev mora vsebovati:

    • znesek glavnice,
    • kapitaliziran znesek obresti, obračunanih za obdobje od zapadlosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti,
    • morebitne stroške, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

    Če prijava terjatve ni popolna, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, ampak upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila prerekana. Če upnik ne prijavi kapitaliziranega zneska obresti in morebitnih stroškov se pravila o nepopolnih vlogah prav tako ne uporabijo. Šteje se, da upnik obresti in morebitnih stroškov ne uveljavlja. Izjema so neprijavljene obresti od prednostnih terjatev v stečajnem postopku. V tem primeru obresti obračuna stečajni upravitelj in jih vnese v seznam preizkušenih terjatev.

    Davčno-finančne obveznosti tega tedna

    Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti - SKV

    Rok: 31.3.2010, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

    Priloga A k obrazcu DDV-O, Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje

    Rok: 31.3.2010, poročanje DURS-u e za pretekli mesec

    Obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) s prilogami; Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (DOHDEJ 18) s prilogami;

    Rok: 31.3.2010, poročanje DURSU za preteklo leto

    Podatki iz bilance stanja (gospodarske družbe) s prilogami; Podatki iz bilance stanja (društva) s prilogami; Podatki iz bilance stanja (sp) s prilogami;

    Rok: 31.3.2010, Poročanje AJPESU za preteklo leto

    Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

    Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 22.3.2010 do 29.3.2010 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 23/2010, 24/2010 in 25/2010)
    tfl Pravilnik o licenciranju letalskega osebja – pilotov letal,
    Objavljeno v Uradnem listu RS št. 23/2010 z dne 22.3.2010, veljati začne 6.4.2010.

    Pravilnik določa in ureja splošne pogoje in zahteve za usposabljanje in preverjanje letalskega osebja – pilotov letal ter zahteve in pogoje glede izdaje licenc, ratingov, pooblastil in spričeval pilotov letal ter dovoljenj za delo letalskih šol.

    Glede zdravniških spričeval letalskega osebja iz tega pravilnika se uporabljajo določbe Pravilnika o zdravstvenih zahtevah, ki jih mora izpolnjevati letalsko osebje in drugo strokovno osebje ter o preverjanju zdravstvene sposobnosti in vodenju evidenc o zdravstveni sposobnosti (Uradni list RS, št. 72/2002 do 7/2009).

    tfl Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (MKPOZZ),
    Objavljeno v Uradnem listu (Mednarodne pogodbe) RS št. 4/2010 z dne 22.3.2010, velja od 23.3.2010.

    Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne in druge morebitne ukrepe, da ji omogočijo uporabo določb III., IV. in V. poglavja konvencije v zvezi s financiranjem terorizma.

    Pogodbenice v največji možni meri medsebojno sodelujejo pri preiskavah in postopkih za odvzem predmetov in premoženjske koristi.

    Vsaka pogodbenica mora sprejeti take zakonske ali druge morebitne ukrepe, da lahko pod pogoji iz poglavja Mednarodnega sodelovanja ugodi zaprosilu:

    • za odvzem določenih delov premoženja, ki pomenijo premoženjsko korist ali predmete, in za odvzem premoženjske koristi v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženjske koristi;
    • za pomoč pri preiskavi in za začasne ukrepe za eno ali drugo obliko odvzema iz pododstavka a).

    Pomoč pri preiskavi in začasni ukrepi, ki se zahtevajo v pododstavku b) drugega odstavka se izvajajo, kot je dovoljeno in v skladu z nacionalno zakonodajo zaprošene pogodbenice. Kadar zaprosilo glede enega od teh ukrepov določa obličnost ali postopke, potrebne po zakonu pogodbenice prosilke, celo če jih zaprošena pogodbenica ne pozna, jih ta izpolni v obsegu, v katerem zahtevani ukrepi ne nasprotujejo temeljnim načelom njene zakonodaje.

    Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so zaprosila drugih pogodbenic za prepoznavanje, sledenje, zamrznitev ali zaseg premoženjske koristi in predmetov deležna iste prednostne obravnave kot tista, ki se obravnavajo po notranjih postopkih.

    tfl Odlok o ustanovitvi Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije,
    Objavljeno v Uradnem listu RS št. 25/2010 z dne 26.3.2010, velja od 27.3.2010.

    Z odlokom se ustanavlja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije kot vladna služba z delovnimi nalogami, določenimi s tem odlokom in drugimi predpisi.

    V generalnem sekretariatu se opravljajo organizacijske, strokovne, administrativne in tehnične naloge, ki se nanašajo na:

    • izvedbo sej Vlade Republike Slovenije, njenih delovnih teles, strokovnih svetov ter drugih vladnih teles;
    • spremljanje izvrševanja odločitev, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije, ter obveznosti, ki jih je prevzela ali so naložene Vladi Republike Slovenije;
    • sodelovanje Vlade Republike Slovenije oziroma njenih predstavnikov pri delu državnega zbora Republike Slovenije ter sodelovanje s predsednikom Republike Slovenije, z drugimi organi in organizacijami v državi in na sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami;
    • zagotavljanje mnenj in drugih gradiv namenjenih za oblikovanje stališč Vlade Republike Slovenije in njenih delovnih teles;
    • na organizacijo in delovanje vladnih služb, katerih predstojnik je generalni sekretar Vlade Republike Slovenije;
    • druge zadeve, potrebne za delovanje vlade, njenih delovnih teles in svetov ter vladnih služb, katerih predstojnik je generalni sekretar Vlade Republike Slovenije.
    Tedenski izbor zakonodaje
    tfl Sklep o zavrženju pobude,
    Objavljeno v Uradnem listu RS št. 25/2010 z dne 26.3.2010.

    Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (Uradni list RS, št. 78/2009) se zavrže.

    Pobudnik izpodbija 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (v nadaljevanju: ZDDDČPNO), ki določa, da se ta zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. 1. 2009 dalje. Zatrjuje, da je v neskladju z 2. in s 155. členom Ustave ter s 1. členom Prvega Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

    Pobudnik meni, da izkazuje pravni interes za izpodbijanje navedenih določb, kljub temu, da ni izčrpal pravnih sredstev zoper posamičen akt (davčno odločbo), ki bo izdan na podlagi ZDDDČPNO. Navaja, da bodo izpodbijane določbe v njegovem primeru uporabljene pri izdaji davčne odločbe v postopku odmere davčne obveznosti. Navaja, da upravni organi v tem postopku nimajo pravice zahtevati ocene ustavnosti zakona pred Ustavnim sodiščem niti pravice zavrniti uporabo predpisa, za katerega menijo, da ni v skladu z Ustavo. To naj bi pomenilo, da so pravna sredstva v upravnem postopku za varstvo njegovih pravic neučinkovita. Poudarja tudi, da pritožba ne zadrži izvršitve davčne odločbe, zato bo moral davek plačati, še preden bo v upravnem sporu svoje ugovore o neustavnosti izpodbijanega predpisa lahko učinkovito uveljavljal. Meni tudi, da bi mu Ustavno sodišče moralo priznati neposredni pravni interes zato, ker naj bi bila narava zatrjevanega neskladja z Ustavo takšna, da je njegova presoja primarna naloga Ustavnega in ne Upravnega sodišča.

    tfl Mnenje, da Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške ni v neskladju z Ustavo,
    Objavljeno v Uradnem listu RS št. 25/2010 z dne 26.3.2010.

    Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti mednarodne pogodbe izreklo mnenje:

    • Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je veljaven ustavni akt ter trajni in neusahljivi vir državnosti Republike Slovenije.
    • Razdelek II Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije varuje državne meje Republike Slovenije ter v zvezi s 4. členom Ustave pomeni veljavno in upoštevno ustavnopravno opredelitev ozemlja Republike Slovenije.
    • V delu, v katerem II. razdelek Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije varuje državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ga je treba razlagati v smislu mednarodnopravnih načel uti possidetis iuris (na kopnem) oziroma uti possidetis de facto (na morju).
    • Po II. razdelku Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ustavnopravno varovana na kopnem po nekdanji republiški meji med Slovenijo in Hrvaško v okviru nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, na morju pa po črti, do katere je Republika Slovenija pred osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast do odprtega morja.
    • Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške ne določa poteka državnih mej med državama pogodbenicama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev mejnega spora.
    • Točka (a) prvega odstavka 3. člena, točka (a) 4. člena ter drugi in tretji odstavek 7. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki jih je treba razlagati in presojati kot vsebinsko celoto, niso v neskladju s 4. členom Ustave v zvezi z II. razdelkom Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
    tfl Od danes velja nov Zakon o storitvah na notranjem trgu (ZSNT), spremenjen Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP) ter spremenjen Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO).

      Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

    Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec marec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

    Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



    Uredništvo TFL Glasnika
    Tax-Fin-Lex d.o.o.

    Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

    TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
    V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
    © Tax-Fin-Lex d.o.o.