Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 14, letnik V, 6. april 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V prejšnji številki TFL Glasnika smo napisali kdo je zavezan k pripravi konsolidiranih poročil, iz katerih izkazov je sestavljeno letno računovodsko poročilo in kje so objavljena pravila konsolidiranja. Današnjo številko TFL Glasnika namenjamo kratkemu opisu postopkov konsolidiranja.

Tema tedna: Postopek konsolidiranja skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi

V 13. točki Uvoda v Slovenske računovodske standarde (SRS) (Uradni list RS št. 118/2005 do 119/2008) je opredeljeno, da se mora v primeru obvladujočega podjetja in od njega odvisnih podjetij izvesti popolno konsolidiranje. To pomeni, da je potrebno računovodske izkaze obvladujočega in od njega odvisnih podjetij od postavke do postavke združiti (sešteti). Seštevajo se sorodne postavke sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov. Glede na dejstvo, da je potrebno poslovno skupino predstaviti kot eno samo podjetje, je potrebno izločiti:

  • finančne naložbe obvladujočega podjetja v kapital odvisnih podjetij oziroma dolgove in sorazmerni del kapitala oziroma dolgov,
  • druge medsebojne finančne naložbe in deleže v kapitalu oziroma dolgove drugih podjetij v skupini in sorazmerni delež kapitala oziroma dolgov,
  • medsebojne poslovne terjatve in poslovne dolgove,
  • neiztržene čiste dobičke in čiste izgube, ki so posledica poslov med podjetji v skupini,
  • prihodke in odhodke, realizirane v okviru poslovne skupine,

in obračunati:

  • nastale razlike z izločitvijo finančnih naložb,
  • davke in jih časovno razmejiti ter

posebej izkazati manjšinske deleže v kapitalu in čistem dobičku.

Če poslovno skupino, ki se konsolidira sestavljajo poleg podjetij iz držav, kjer se kot valuta uporablja euro tudi podjetja, kjer se uporabljajo druge valute, je potrebno le-te prevesti v domačo valuto – euro. V skladu z določili SRS je potrebno sredstva in vire sredstev prevesti v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan bilanciranja, prihodke in odhodke pa po povprečnih tečajih, ki so veljali ob njihovem nastanku. V praksi se za prihodke in odhodke, ki so bili ustvarjeni enakomerno, uporabi povprečni srednji tečaj Banke Slovenije v letu, za katero se pripravlja konsolidacija. Če gre za sezonsko poslovanje, se uporabijo povprečni srednji tečaji Banke Slovenije v obdobjih, v katerih je bil ustvarjen pretežni del prihodkov oziroma odhodkov. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi prevedbe računovodskih izkazov v domačo valuto se izkažejo v konsolidirani bilanci stanja v okviru kapitala, kot uskupinjevalni popravek kapitala.

Ponoven obračun odloženih davkov je potrebno izdelati, ker lahko pride do razlik med računovodskimi izkazi posameznega podjetja in tistimi, ki so osnova za konsolidacijo. Do razlik lahko pride zaradi prilagoditev na računovodske predpise in usmeritve obvladujočega podjetja, zaradi pripoznanja prevzetih sredstev in pogojnih obveznosti po pošteni vrednosti v konsolidiranih računovodskih izkazih in zaradi razlik, ki izvirajo iz samih konsolidacijskih postopkov. Za izračun odloženih davkov se upošteva davčna stopnja, ki velja v državi, kjer je podjetje, pri katerem je prišlo do navedenih razlik.

Manjšinski kapital je kapital manjšinskih delničarjev, ki se lahko pojavi v enem ali več podjetjih, ki sestavljajo poslovno skupino. Manjšinski kapital predstavlja osnovni kapital in sorazmerni del ostalih sestavin kapitala podjetja, kjer manjšinski kapital nastopa. V konsolidirani bilanci stanja se izkaže kot seštevek obračunanih deležev manjšinskega kapitala v posameznih družbah.

Postopek konsolidiranja je zahtevno opravilo. Za čim bolj kvalitetno pripravo konsolidiranega letnega poročila je v poslovni skupini potrebno zagotoviti:

  • uporabo enotnih računovodskih usmeritev za pripravo posamičnih računovodskih izkazov v poslovni skupini,
  • formalno enotno predstavitev postavk v posamičnih računovodskih izkazih, če pa to ni mogoče, morajo odvisna podjetja zagotoviti za potrebe uskupinjevanja računovodske izkaze, ki se razlikujejo od njihovih uradnih računovodskih izkazov,
  • enako poslovno leto za vsa podjetja v skupini in
  • pravilno prevedbo iz tujih valut v valuto obvladujočega podjetja.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti za storitve vgradnje notranje opreme: Na podlagi a) točke prvega odstavka 76.a člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2) mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08 in 105/09) v 127.b členu določa, da se med gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami iz a) točke prvega odstavka 76.a člena ZDDV-1 uvrščajo storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti. Od Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ki je pristojen za razlago standardne klasifikacije dejavnosti (SKD)* 2008, smo prejeli pojasnilo, da montaža pohištva oziroma opreme spada v gradbeništvo samo v primeru, ko je dejansko del gradbenih del oziroma gre za vgradnjo v smislu gradbenih elementov (npr. zidnih omar, elementov, ki so vzidani in so sestavni del stavb). Sestavljanje samostoječih kuhinj (tudi, če je treba kaj privijačiti – praktično je skoraj vedno treba kaj privijačiti) in druge samostoječe opreme, s katero se naknadno opremijo bivalni ali drugi prostori (npr. lokali, telovadnice, trgovine idr.) ne spada v gradbeništvo, četudi so elementi oziroma oprema narejeni po meri.

Montaža samostoječega pohištva, sestavljivih programov ipd. se obravnava na sledeč način:

  • če jo izvede proizvajalec, se šteje v proizvodnjo pohištva,
  • če je samostojna storitev, se uvršča v postavko 95.240.

Iz navedenega izhaja, da za storitve vgradnje notranje opreme, in pri tem ne gre za stavbno pohištvo, ki postane sestavni del stavbe (vzidano v stavbo), se mehanizem obrnjene davčne obveznosti v skladu s 76.a členom ZDDV-1 ne uporabi.

2. Stopnja DDV ob uvozu montažnih hiš: V primeru uvoza elementov za montažne hiše je potrebno obračunati DDV po splošni, 20 % stopnji, in sicer ne glede na to ali gre za uvoz s strani fizične ali pravne osebe, ki bo te elemente naknadno (sama ali s podizvajalci) montirala in montažne hiše prodala na trgu. Nižja, 8,5 % stopnja DDV je v zvezi z dobavami stanovanj oziroma stanovanjskih objektov, namenjenih za trajno bivanje (stanovanjskih objektov) ter v zvezi z gradnjo, obnovo in popravili teh objektov predvidena v 11. točki Priloge I k Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2) ter v tretjem odstavku 41. člena navedenega zakona. Natančnejši kriteriji v zvezi s pogoji za uporabo nižje stopnje DDV od stanovanjskih gradenj so predpisani v 54. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 123/08 in 105/09).

Iz prvega odstavka 54. člena pravilnika izhaja, da se dobave stanovanjskih objektov oziroma gradnja, obnova in popravila le-teh obdavčujejo po nižji stopnji DDV, kadar so zaračunani neposredno investitorju, iz petega odstavka pa, da se postavljanje montažnih stavb ter vgradnja stavbnega pohištva, ki ga izdela sam izvajalec storitve, uvršča med storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih objektov, obdavčenih z nižjo stopnjo DDV. Iz navedenih določb izhaja, da je v primeru uvoza elementov za montažne hiše potrebno obračunati DDV po splošni, 20 % stopnji, in sicer ne glede na to ali gre za uvoz s strani fizične ali pravne osebe, ki bo te elemente naknadno (sama ali s podizvajalci) montirala in montažne hiše prodala na trgu. Po postavitvi montažne hiše pa se obračuna DDV po nižji stopnji, pri čemer ima uvoznik, ki gradi in montira te objekte, pravico do odbitka DDV, ki ga je plačal pri uvozu. Pravico do odbitka ima tako v primeru, ko postavi (montira) montažno hišo za fizično osebo, ki bo v montiranem objektu trajno bivala, kot v primeru uvoza za gradnjo in montažo objektov za trg.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN

1. Finančno prestrukturiranje: Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki jih je potrebno izvesti, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno finančno sposoben. Finančno prestrukturiranje na področju kratkoročne plačilne sposobnosti se izvede:

  • s povečanjem prejemkov (njihove velikosti kot tudi pogostosti). Povečanje prejemkov se lahko doseže s pospeševanjem izterjave terjatev do kupcev in drugih dolžnikov, povečevanjem prodaje blaga in storitev, spremembo plačilnih pogojev v korist družbe (skrajšanje plačilnih pogojev, povečanje zahtevanih predujmov ...),
  • z zmanjševanjem izdatkov (njihove velikosti in pogostosti). Zmanjševanje izdatkov dosežemo s podaljševanjem rokov zapadlosti obveznosti, zniževanjem stroškov poslovanja, konverzijo kratkoročnih obveznosti v dolgoročne in drugo,
  • z obvladovanjem kratkoročnega tveganja. Obvladovanje kratkoročnega tveganja se nanaša zlasti na tveganja pri cenah, kratkoročnih finančnih naložbah in poslih.

Finančno prestrukturiranje na področju dolgoročne plačilne sposobnosti se izvede:

  • s povečanjem lastniškega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so obveznosti do dobaviteljev ali z novimi denarnimi vložki,
  • z dezinvestiranjem – odprodajo nepotrebnega premoženja in finančnih naložb,
  • s povečanjem dolgoročnih dolgov – konverzija kratkoročnih obveznosti v dolgoročne,
  • z obvladovanjem dolgoročnega tveganja pri razvoju, dolgoročnih finančnih naložbah in strukturi financiranja.

ZFPPIPP v 30. in 31. členu govori o upravljanju tveganj. Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oz. ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki jim je ali bi lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju.

Za izvedbo finančnega prestrukturiranje izven postopka prisilne poravnave izvede poslovodstvo družbe pod nadzorom nadzornega sveta. Če se finančno prestrukturiranje izvede v postopku prisilne poravnave, izvede finančno prestrukturiranje prisilni upravitelj.

2. Manjšinski delničarji: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, 42/2006, 60/2006) (v nadaljevanju ZGD-1) v okviru poglavja o delniški družbi obravnava tudi manjšinske delničarje ter pogoje za njihovo izključitev oziroma za pridobitev denarnega nadomestila. V zvezi s tem se pojavljata dva nova instituta:

  • squeeze-out - ta omogoča imetniku delnic, ki ima v lasti najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (glavni delničar), da preostale delničarje (manjšinske delničarje) »iztisne« iz družbe ter
  • sell-out , ki ekvivalentno omogoča manjšinskemu delničarju izstop iz družbe.

S tema dvema institutoma se regulirata dva nasprotujoča si interesa, in sicer:

  • podjetniški interes večinskega delničarja na eni strani,
  • interes manjšinskih delničarjev po ohranitvi korporacijskih pravic v družbi na drugi strani.

V družbi lahko namreč večinski delničar predlaga povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki, manjšinski delničar pa je lahko na skupščini zaradi »premoči« večinskega delničarja vedno preglasovan. Malemu delničarju, ki zato ne sodeluje pri povečanju z novimi vložki, se njegov upravljavski vpliv in lastniški interes v družbi zmanjšuje. Če manjšinski delničarji ne razpolagajo niti s takšnim deležem delnic, da bi lahko preprečili sprejetje pomembnejših sklepov, ki se sprejemajo s kvalificirano (bodisi zakonsko bodisi statutarno večino), imajo na voljo zgolj izpodbojne tožbe, kar lahko zaustavi razvoj in okrni delovanje družbe. Položaj takšnih delničarjev se v tem primeru osredotoči na uresničevanje premoženjskih upravičenj v družbi, pri čemer pa večinski delničar lahko odloči, da se bilančni dobiček uporabi za druge namene, ne pa za razdelitev med delničarje. S tem bi delničarjem ostala zgolj gola pravica, brez kakršnihkoli koristi. Vrednost delnic takšne družbe bi padala, tako da bi delničarji s prodajo ustvarili kvečjemu izgubo. Zato ZGD-1 uvaja določbe o institutu izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe, pri čemer le-ti izgubijo korporacijska upravičenja, in prenesejo svoje delnic na glavnega delničarja proti plačilu primerne denarne odpravnine. Hkrati se s tem okrepi podjetniška iniciativa glavnega delničarja in možnost oblikovanja čistih (t.i. enolastniških) delniških družb.

Davčno-finančne obveznosti tega tedna

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja)

Rok: 12.4.2010, poročanje Davčni upravi republike Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 29.3.2010 do 4.4.2010 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 26/2010 in 27/2010)
tfl Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 26/2010 z dne 30.3.2010, velja od 1.4.2010.

Novela pravilnika prinaša nov 6.a člen, ki govori o elektronske trošarinskem dokumentu.

  1. V zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine se glede:
    • strukture in vsebine elektronskih sporočil, ki se izmenjajo prek računalniško podprtega sistema,
    • pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati pri izmenjavi sporočil iz prejšnje alineje, in
    • strukture papirnih dokumentov, ko računalniško podprti sistem ni na voljo,
    uporablja Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L št. 197 z dne 29. 7. 2009, str. 24; v nadaljnjem besedilu: Uredba 684/2009/ES).
  2. Med neobveznimi podatki, ki jih določa Uredba 684/2009/ES, mora pošiljatelj v elektronskem trošarinskem dokumentu izpolniti tudi:
    • podatkovni element 12 b – identifikacijska številka za DDV,
    • skupino podatkov 15 (a-g) – gospodarski subjekt: prvi prevoznik.

Prav tako se doda tudi novi 17.a člen, ki govori o vlogi za izdajo dovoljenja pooblaščenemu uvozniku ter 28.č. člen, ki govori o višini zavarovanja obveznosti pooblaščenega uvoznika.

Novela prinaša tudi nove obrazce.

tfl Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 27/2010 z dne 2.4.2010, velja od 3.4.2010.

Novela pravilnika prinaša nekaj novosti. Dopolnjuje se 49. člen pravilnika (Zdravila, izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higiensko zaščito). Med blago, za katero se uporablja nižja stopnja DDVja se uvrščajo tudi plenice za enkratno uporabo in pralne plenice za večkratno uporabo.

Spreminja se tudi 54.a člen, ki se po novem glasi:« Med čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev iz točke (11b) Priloge I k ZDDV se uvršča čiščenje oken pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.220 in čiščenje pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.210, v delu, ki se nanaša na zasebna gospodinjstva.« V obrazcu DDV-O se spreminja navodilo za izpolnjevanje obračuna DDV. Polje 25 in 25a. se po novem glasita: « Vpisujeta se tudi vrednost obračunanega DDV, ki ga obračuna davčni zavezanec, kateremu je opravljena dobava blaga ali storitev, ter vrednost obračunanega DDV na dano predplačilo iz 76.a člena ZDDV-1. V obrazcu se spremeni tudi polje 31 in 31.a.

Tedenski izbor zakonodaje
tfl Uredba o določitvi zneska trošarine za energente,
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 26/2010 z dne, 30.3.2010, velja od 1.4.2010.

Uredba določa nove višine zneskov trošarine za posamezne energente.

tfl

V mesecu aprilu začnejo veljati naslednji spremenjeni zakoni:

tfl

V državnem zboru je v proceduri Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) (prva obravnava - EPA 968-V).

Namen zakona je preprečevati in odpravljati diskriminacijo invalidov, ki temelji na invalidnosti. Invalidi so namreč skupina, ki je tradicionalno izpostavljena diskriminacijskim družbenim praksam. Za učinkovito odpravljanje diskriminacije je zato treba diskriminacijo prepovedati. Cilj zakona pa je za invalide ustvarjati enake možnosti na vseh področjih življenja. S tem se v Sloveniji še bolj zagotovi uresničevanje temeljnega namena Konvencije o pravicah invalidov: »spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva« (1. člen Konvencije o pravicah invalidov).

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov ureja področji enakih možnosti in nediskriminacije invalidov. Skupaj z Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja in drugimi predpisi s področja odpravljanja diskriminacije ustvarja pravni okvir za celostno reševanje vseh ključnih vprašanj, povezanih z diskriminacijo in izenačevanjem možnosti invalidov.

Ob tem je treba posebej poudariti, da predlagatelj zakona nima namena v njem urejati vsa področja in vse pravice invalidov. Za uresničevanje pravic invalidov veljajo najprej določbe drugih predpisov. Določbe tega zakona se uporabljajo, če pravice invalidov niso urejene v drugih predpisih.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov ureja področja:

  • prepoved diskriminacije na podlagi invalidnosti,
  • ukrepe za izenačevanje možnosti invalidov, določitev nosilcev nalog, njihovih pristojnosti in obveznosti,
  • postopke v sporih zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti,
  • vodenje zbirk podatkov in varstvo podatkov ter
  • kazenske določbe.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec april, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.