|
Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!
Veljati je začel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju, ki
prinaša kar nekaj sprememb pri javnih naročilih, ki so manjše vrednosti. Ker gre
za vsebinske spremembe javnega naročanja, ki so pomembne tako za zavezance za javno
naročanje kot tudi za zainteresirane izvajalce manjših javnih naročil, smo današnji
TFL Glasnik namenili tej temi.
Tema tedna: Spremembe Zakona o javnem naročanju ZJN-2B – naročila
manjših vrednosti
Državni zbor Republike Slovenije je 3. marca 2010 sprejel Zakon o spremembah in
dopolnitvah
Zakona o javnem naročanju (ZJN-2B) (Uradni list RS, št. 19/2010).
Osnovni namen spremembe obstoječega zakona je bila odprava pomanjkljivosti, ki so
se pokazale v praksi ter racionalizacija postopkov javnega naročanja. Predvsem je
zakonodajalec želel povečati transparentnost v postopkih javnega naročanja in dostopnost
javnih naročil malim in srednjim podjetjem. ZJN-2B je začel veljati 11.4.2010.
S spremembami in dopolnitvami Zakona o javnem naročanju sta bili v pravni red Republike
Slovenije preneseni:
- Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.3.2004 o usklajevanju
postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, UL L št. 134, ki
je bila zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2009/81/ES,
z dne 13.7.2009 in spremembo Direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES, UL L št. 216 z dne
20.8.2009, razen v delu, ki se nanaša na javna naročila obrambe in varnosti in
- Del Direktive Sveta št. 89/665/EGS z dne 21.12.1989 o usklajevanju zakonov in drugih
predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih
naročil gradnje UL L št. 395 z dne 30.12.1989, nazadnje spremenjena z Direktivo
Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11.12.2007 o spremembi direktiv
Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih
postopkov oddaje javnih naročil UL L št. 335 z dne 20.12.2007.
Za naročila manjših vrednosti je bil v doslej veljavnem
ZJN-2 predviden poenostavljen postopek javnega naročanja – postopek zbiranja
ponudb, skladno s katerim naročnik pozove k oddaji ponudbe vsaj tri ponudnike in
izmed njih izbere najugodnejšo ponudbo.
ZJN-2B navedeni postopek ukinja in ga zamenjuje s postopkom oddaje naročil majhnih
vrednosti. Naročila majhnih vrednosti se objavijo na spletnem portalu, ki ga upravlja
Uradni list Republike Slovenije, d.o.o.. Na javno objavo se lahko prijavi vsako
podjetje, ki opravlja storitve ali dobavlja blago, ki je predmet javnega naročila
in je usposobljeno za kvalitetno izpolnitev javnega naročila.
Postopek oddaje naročil majhnih vrednosti se lahko uporabi, če je vrednost predmeta
javnega naročila brez DDV:
- v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od
40.000 eurov in
- v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 80.000 eurov.
Z ZJN-2B sta bili spodnji meji za uporabo določil zakona dvignjeni iz 10.000 eurov
na 20.000 eurov za naročanje storitev in dobave blaga ter iz 20.000 eurov na 40.000
eurov za naročanje gradenj.
Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti
le na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev. V postopek oddaje naročila male vrednosti
se lahko vključi tudi pogajanja.
Skladno s 5. odstavkom 24. člena ZJN-2 se določbe ZJN-2 , razen določb 105.a do
107. člena, ki se nanašajo na sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih, statistično
poročilo in vsebino statističnega poročila, ne uporabljajo za javna naročila, katerih
vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve ter 40.000 eurov
brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi
oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete
naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):
|
Zanimivosti s portala na področju TAX
|
|
1.
Obdavčitev dobav v skladu s 76.a členom ZDDV-1: Transakcijo, ki zajema dobavo
blaga in s tem blagom povezane storitve iz šifre F/Gradbeništvo standardne klasifikacije
dejavnosti, se za namene uporabe 76.a člena ZDDV-1 opredeli kot enotno transakcijo,
za katero se v celoti uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena
ZDDV-1. Pri tem ni pomembna vrednost blaga ali storitve v navedeni transakciji,
prav tako ni pomembno, katera dobava je prevladujoča in ali sta dobavi na računu
izkazani ločeno.
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1-UPB-2 (Uradni list RS, št. 10/10) v a)
točki prvega odstavka 76.a člena določa, da mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran
za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo gradbena dela, vključno s popravili,
čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Namen
76.a člena ZDDV-1 je torej prenos obračuna in plačila davka na prejemnika blaga
ali storitve, vendar le v primeru, ko je slednji tudi identificiran za namene DDV
v Sloveniji. Nadalje je za izvajanje 76.a člena ZDDV-1 pomembna določba 127.b člena
Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik (Uradni list
RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09 in 27/10), v skladu s katero
se med gradbena dela iz a) točke 76. a člena ZDDV-1 uvrščajo storitve pod šifro
F/Gradbeništvo standardne klasifikacije dejavnosti (SKD).
Do prenosa obračuna in plačila na prejemnika blaga ali storitve pride le v primeru,
ko davčni zavezanec opravi storitev iz šifre F/Gradbeništvo SKD. Ko torej davčni
zavezanec opravi transakcijo, ki vključuje montažo, instalacijo ali drugo storitev
iz šifre F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti ter hkrati s storitvami
opravi povezano dobavo blaga, je treba takšno transakcijo za namene uporabe 76.a
člena ZDDV-1 opredeliti kot enotno transakcijo, za katero se v celoti uporabi mehanizem
obrnjene davčne obveznosti ter s tem prenese obračun in plačilo davka na prejemnika
navedene transakcije. Pri tem ni pomembna vrednost blaga ali storitve v navedeni
transakciji, prav tako ni pomembno, katera dobava je prevladujoča in ali sta dobavi
na računu izkazani ločeno.
Tako se npr. dobava in vgradnja stavbnega pohištva za namene 76.a člena ZDDV-1 šteje
kot enotna transakcija, če dobavitelj stavbnega pohištva za naročnika izvede tudi
storitev vgradnje, saj spada vgrajevanje stavbnega pohištva pod šifro SKD F/43.320.
Podobni so primeri dobave in montaže klima in alarmnih naprav, dobave in montaže
kovinskih ograj, dobave in montaže proizvodne linije ipd., pri katerih je storitev
vgradnje, montaže, instaliranja in drugih gradbenih del, povezana z dobavo blaga.
|
|
2.
Postopek ponovnega uvoza blaga, predhodno izvoženega na pasivno oplemenitenje v
tretjo državo in vpis podatkov v rekapitulacijsko poročilo: Dobava blaga
v drugo državo članico Skupnosti po carinskem postopku 63 je za namene DDV oproščena
dobava blaga znotraj Skupnosti, o kateri je treba poročati v rekapitulacijskem poročilu.
Za namene poročanja v rekapitulacijskem poročilu se upošteva carinska vrednost uvoženega
blaga, zmanjšana za vrednost začasno izvoženega blaga ali skupna vrednost uvoženega
blaga (carinska vrednost), če se to blago dobavlja osebi, ki ni uvoznik, v drugo
državo članico Skupnosti.
V pojasnilih DURS, št. 4230-267/2006 z dne 20. 6. 2006, in pojasnilu CURS, št. 6/2006,
je opisan carinski postopek 42 in v tem okviru oproščena dobava blaga znotraj Skupnosti.
V 14. točki pojasnila CURS je navedeno, da se to pojasnilo smiselno uporablja tudi
pri izvajanju postopka ponovnega uvoza s hkratno sprostitvijo v prost promet za
blago, ki je oproščeno plačila DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico
(carinski postopek s šifro 63). Za dobavo blaga v drugo državo članico Skupnosti
v okviru carinskega postopka 63.21, ki ga davčni zavezanec navaja v dopisu, se upoštevajo
iste določbe Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06
in 52/07) in Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik
(Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07 in 21/08), ki se uporabljajo za davčno
obravnavo uvoza blaga v okviru carinskega postopka 42.
Na podlagi četrte točke prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 je uvoz blaga oproščen
plačila DDV, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, kot je opredeljen
v 6. točki prvega odstavka 76. člena tega zakona, oproščena v skladu s 46. členom
tega zakona. Blago, ki se uvaža v okviru carinskega postopka 63.21 in dobavlja v
drugo državo članico Skupnosti, je tako lahko oproščeno plačila DDV, če so izpolnjeni
pogoji iz 46. člena ZDDV-1 in 80. člena pravilnika. Ker je oprostitev plačila DDV
na podlagi 46. člena ZDDV-1 povezana z obveznostmi glede poročanja o teh dobavah
v rekapitulacijskem poročilu, je treba upoštevati določbo 90. člena ZDDV-1, v skladu
s katero mora vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, davčnemu
organu predložiti rekapitulacijsko poročilo o osebah, identificiranih za namene
DDV v drugih državah članicah Skupnosti, katerim je dobavil blago pod pogoji iz
1. in 4. točke 46. člena tega zakona, in osebah, identificiranih za DDV v drugih
državah članicah Skupnosti, katerim je dobavil blago, ki ga je pridobil znotraj
Skupnosti v skladu s četrtim odstavkom 23. člena tega zakona.
|
Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:
|
Zanimivosti s portala na področju FIN
|
|
1.
Ključni kazalniki merjenja uspešnosti poslovanja: V skladu z določili 2.
odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, 42/2006,
60/2006) (v nadaljevanju ZGD-1) je sestavni del poslovnega poročila gospodarske
družbe tudi analiza poslovanja družbe. Pošten prikaz poslovanja družbe mora namreč
biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega
finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza
mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe
ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če
je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi
informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje
na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.
V poslovnih poročilih družb se pojavljajo najpogosteje naslednji kazalniki:
- ROA (angl. return on assets), ki kaže dobiček glede na sredstva ali obveznosti do
virov sredstev. ROA = dobiček/ povprečno stanje sredstev;
- ROE (angl. return on equity), ki se lahko izraža v dveh različicah:
- kot razmerje med dobičkom in vloženimi lastnimi sredstvi delničarja (lastnika),
kar pomeni, da gre za donosnost lastnega kapitala (angl. return on owner's equity),
- kot razmerje med dobičkom in trajnim kapitalom oziroma dolgoročnimi obveznostmi
sredstev, kar pomeni, da gre za donosnost vloženega kapitala (angl. return on invested
capital).
- ROS (angl. return on sales), ki se izraža kot razmerje med dobičkom iz opravljanja
dejavnosti in prihodki od prodaje. Raven merjenja tega kazalnika je lahko:
- prodaja v podjetju,
- prodaja v oddelku ali
- prodaja posameznega izdelka.
- ROI (angl. return on investments), ki je pokazatelj ugotavljanja donosnosti vloženih
sredstev – torej naložbe in je razmerje med dobičkom in sredstvi vloženimi v naložbo.
|
|
2.
Najpogostejše napake pri vodenju blagajniškega poslovanja podjetnikov: Vrste
in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe,
ki opravljajo dejavnost določa Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah
za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/2006 do 52/2007)
(v nadaljevanju Pravilnik). Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost se pri vodenju
poslovnih knjig sklicujejo na Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni
list RS, št. 118/2005 do 112/2006) SRS 39, ki se nanaša na vodenje poslovnih knjig
samostojnih podjetnikov posameznikov.
V skladu z omenjenim Pravilnikom morajo fizične osebe voditi naslednje evidence:
- vodenje knjigovodskih listin,
- osnovnih sredstev,
- za potrebe davka na dodano vrednost,
- pretoka knjigovodskih listin med podjetjem in gospodinjstvom lastnika,
- nabave in porabe pijač in živil.
V praksi davčni inšpekcijski organi ugotavljajo številne pomanjkljivosti pri vodenju
navedenih evidenc in številna korigiranja poslovnih tokov, kot so:
- brisanje postavk na posameznih računih - najbolj pogost način prirejanja podatkov
o ustvarjenem prometu.
- evidentiranje vseh izdanih artiklov pod eno številko računa (npr. zavezanci naročijo
zaposlenim, da zgodaj zjutraj ali pozno zvečer v času na primer v roku ene ure,
vse izdane artikle evidentirajo pod eno številko računa.
- (ne)izdajanje računov in (ne)izkazovanje predpisanih podatkov na računih - račun
ne vsebuje datuma izdaje, zaporedne številke računa, ki omogoča identifikacijo računa,
identifikacijske številke za DDV, imena in naslova zavezanca za davek, količine
in vrste dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev, prodajne
vrednosti blaga oziroma storitve z vključenim DDV, zneska vračunanega DDV - ločeno
po davčnih stopnjah, DDV je obračunan po nepravilni davčni stopnji.
- (ne)vodenje evidenc ali vodenje netočnih evidenc, pa tudi: evidence se ne dostavijo
v dogovorjenem roku, onemogoča se dostop do evidenc v času pregleda v lokalu, onemogoča
se dostop ali vpogled v elektronsko vodene knjige ali evidence, ne zagotavlja se
izpisov, ipd.
- neujemanje prihodkov iz prodaje s stroški porabe in neujemanje evidenc nabave in
prodaje.
|
|
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
|
|
Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo
plače,
Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike
Rok: 15.4.2010, poročanje Davčni upravi Republike Slovenije za pretekli mesec.
|
|
Prejem (Uvoz) (INTRASTAT),
Odprema (Izvoz) (INTRASTAT)
Rok: 15.4.2010, poročanje Statističnemu uradu Republike Slovenije za pretekli mesec.
|
Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja
EU, praktikum
|
Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 5.4.2010 do 11.4.2010
sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 28/2010 in 29/2010)
|
|
Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo
(ZZSIJŽI),
Objavljen v Uradnem listu RS št. 28/2010 z dne, 6.4.2010, velja od
7.4.2010.
S tem zakonom se v proračunu Republike Slovenije določi način zagotavljanja sredstev
za izvedbo investicij in vzdrževanje v javno železniško infrastrukturo v obdobju
od leta 2010 do leta 2023.
Viri za naloge so plačila iz naslova:
- letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu ter
- koncesijske dajatve Luke Koper d.d., ki pripada Republiki Sloveniji.
|
|
Zakon o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (ZJSKD),
Objavljen v Uradnem listu RS št. 29.4.2010 z dne, 9.4.2010,
veljati začne 24.4.2010.
Zakon določa namen, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor nad Javnim skladom
Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Sklad deluje z namenom spodbujanja razvoja na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
spodbujanja ustvarjalnosti na kulturnem področju in izvajanja drugih dejavnosti,
določenih z nacionalnim programom za kulturo in s tem zakonom.
Sklad izvaja nacionalni kulturni program kot temeljni strateški dokument slovenske
kulturne politike na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sklad opravlja strokovne
in razvojne naloge v zvezi s spodbujanjem ljubiteljske kulturne dejavnosti in kulturne
ustvarjalnosti na celotnem slovenskem etničnem prostoru, izvaja izobraževalne programe
za vse zvrsti kulturnih dejavnosti, dodeljuje finančna sredstva in opravlja druge
naloge, določene v tem zakonu in aktu o ustanovitvi sklada. Skladno s tem zakonom
in na podlagi pogodbe lahko sklad opravlja naloge s področja ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti tudi za samoupravne lokalne skupnosti.
Sklad opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu, da se zagotovijo
trajne možnosti za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Sklad neodvisno odloča
o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije,
v skladu s poslovno politiko sklada ter splošnimi pogoji poslovanja sklada.
|
|
Tedenski izbor zakonodaje
|
|
Odločba o delni razveljavitvi četrtega stavka drugega odstavka 205. člena Zakona
o kazenskem postopku in odločba o ugotovitvi kršitve pritožnikove pravice iz 22.
člena Ustave,
Objavljen v Uradnem listu RS št. 29.4.2010 z dne, 9.4.2010.
V četrtem stavku drugega odstavka 205. člena
Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/1994 do 77/09) se razveljavijo
besede »preiskovalnega sodnika ali«.
Predloge za podaljšanje pripora, ki so jih na podlagi zakonske določbe iz prejšnje
točke podali preiskovalni sodniki in o njih še ni pravnomočno odločeno, je treba
po učinkovanju te odločbe šteti za predloge državnih tožilcev.
Očitke, s katerimi pritožnik utemeljuje protiustavnost izpodbijane zakonske določbe,
naslavlja tudi na izpodbijani sodni odločbi. Iz enakih razlogov, iz katerih je izpodbijana
zakonska ureditev v neskladju z 22. členom Ustave, je bila tudi s sklepom zunajobravnavnega
senata kršena pritožnikova pravica do enakega varstva njegovih pravic. Njen sestavni
del je tudi pravica obdolženca do enakosti orožij v kazenskem postopku, ki mora
biti spoštovana tudi pri odločanju pristojnih sodišč o odrejanju ali podaljševanju
pripora zoper osebo, ki je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja. Kljub
temu, da je pritožnik v odgovoru na predlog preiskovalnega sodnika zatrjeval neustavnost
zakonske ureditve, se je zunajobravnavni senat v izpodbijanem sklepu zadovoljil
zgolj s sklicevanjem na veljavnost zakonske ureditve in se tako do pomembnega vprašanja
niti ni opredelil. Pritrditi je treba pritožniku, da gre tudi v takem primeru za
kršitev 22. člena Ustave.
|
|
Splošni akt o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 29/2010 z dne, 9.4.2010,
veljati začne 24.4.2010.
S tem splošnim aktom Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije
podrobneje določa način vodenja ločenih računovodskih evidenc izvajalcev zamenljivih
poštnih storitev ter način vodenja ločenih računovodskih evidenc in stroškovnega
računovodstva izvajalcev univerzalne poštne storitve.
Namen tega splošnega akta je v skladu z določbami 36. člena
Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/2009) oblikovati:
- kakovostne,
- pregledne in
- primerljive osnove, na podlagi katerih se pridobijo finančne in računovodske informacije,
- ter preprečiti subvencioniranje drugih poštnih ter ostalih storitev in izdelkov
z univerzalnimi poštnimi storitvami izvajalca univerzalne poštne storitve
|
Koledar
obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice
Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec
april, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse
razpisane aktualne seminarje. Novice
pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko
relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v
Arhivu številk.
Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi
v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do
dokumentov v zaprtem delu portala.
|