Notranje revidiranje je strokovno opravilo notranjih revizorjev. Opravljajo ga v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, sprejeto pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Naloga Inštituta je, da opredeli ravnanje notranjih revizorjev pri uporabi pravnih in strokovnih pravil, ki zagotavljajo nepristranskost in neoporečnost njihovega dela.

Temeljni razlogi za postavitev hierarhije pravil so:

• opredeljevanje pravnih in strokovnih pravil notranjega revidiranja ter njihovega prednostnega reda pri strokovnem ravnanju notranjih revizorjev;
• zagotavljanje notranjerevizijskih storitev na najvišji strokovni ravni;
• povečevanje učinkovitosti, varčnosti in uspešnosti notranjerevizijskih poslov;
• ugotavljanje strokovne odgovornosti ter zmanjšanje tveganja nepravilnega razumevanja dela notranjih revizorjev in njihovih izsledkov pri razkrivanju in odpravljanju pomanjkljivosti pri delovanju podjetij in drugih poslovnih oseb;
• uveljavljanje strokovnosti in potrebne strokovne skrbnosti ter poklicnoetičnega vedenja notranjih revizorjev.

Uredba v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 32), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L št. 8 z dne 13. 1. 2009, str. 3), določa:

• toplogredne pline, dejavnosti in naprave, za katere morajo njihovi upravljavci pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in
• vrste letalskih dejavnosti, za katere morajo operatorji zrakoplovov izvajati monitoring toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

Člen 25 Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/2006 do 58/2009) je v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče.

Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja se v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1. 1. 2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljajo določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.''

Prehodna ureditev ZVPSBNO je obremenjena z nenačrtovano protiustavno pravno praznino. Strankam, med katere sodi tudi pobudnica, namreč učinkovito sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v sodni praksi, ni zagotovljeno. Po ustaljenem stališču ESČP mora biti pravno sredstvo učinkovito ne le v teoriji, temveč tudi v praksi. Da bi bilo treba odškodninsko sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zagotoviti še toliko bolj prav obravnavani skupini oškodovancev, je še zlasti očitno ob dejstvu, da tem oškodovancem, drugače kot tistim, katerih položaj ZVPSBNO celovito ureja, v času domnevne kršitve obravnavane pravice učinkovita pospešitvena pravna sredstva niso bila dostopna. Tem oškodovancem potem, ko je kršitev pravice že prenehala, drugačne oblike sodnega varstva niti ni več mogoče zagotoviti, saj vzpostavitev prejšnjega stanja po naravi stvari ni mogoča. Pravično zadoščenje je po prenehanju kršitve te pravice sicer mogoče zagotoviti zgolj z ugotovitvijo kršitve, vendar iz sodne prakse ESČP jasno izhaja, da to praviloma ne more pomeniti zadostne odmene za kršitev te pravice. ESČP je sicer že večkrat izrazilo stališče, da lahko pomeni učinkovito pravno sredstvo v primeru, ko je postopek že pred uveljavitvijo pospešitvenih pravnih sredstev trajal nerazumno dolgo in ko pritožnik v času nastale kršitve učinkovitih pospešitvenih pravnih sredstev še ni imel na voljo, le naknadna zagotovitev kompenzatornega pravnega sredstva za škodo, ki jo je pritožnik utrpel zaradi nerazumno dolgega sodnega postopka. Zato bi moral zakonodajalec enako, kot je uredil položaj oškodovancev, ki so zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, do katere je prišlo pred uveljavitvijo ZVPSBNO, pravično zadoščenje uveljavljali pred ESČP, urediti tudi položaj obravnavane skupine oškodovancev. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je 25. člen ZVPSBNO, kolikor ne ureja tudi položaja drugih oškodovancev, katerim je domnevna kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007, v neskladju s četrtim odstavkom 15. člena Ustave v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave (1. točka izreka). Ker je ugotovilo neskladje z navedenima ustavnima določbama, očitkov pobudnice o neskladju prehodne ureditve ZVPSBNO z drugimi določbami Ustave ni presojalo.

V prihodnjih dnevih začnejo veljati naslednji zakoni:

• 21.4.2010: Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) zadnje spremenjen z novelo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2B);
• 24.4.2010: Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) zadnje spremenjen z novelo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D);
• 24.4.2010: Zakon o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (ZJSKD), ki razveljavlja Zakon o skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (ZSLKD);
• 28.4.2010: Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (BRSSZ);
• 28.4.2010: Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Estonije o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BEEVTP);
• 28.4.2010: Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kosovo o razvojnem sodelovanju (BXKRS);
• 28.4.2010: Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BPLVTP);
• 28.4.2010: Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, na področju globalnega satelitskega navigacijskega sistema za civilno uporabo (MESKRG);
• 1.5.2010: Zakon o visokem šolstvu (ZVis) zadnje spremenjen z Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-G).

Pravilnik določa vsebino obrazca za obračun davka na motorna vozila. Obrazec in navodilo sta del pravilnika.