Si res lahko privoščite
9 krat višji strošek?
Z uporabo portala Tax-Fin-Lex zagotovo ne.
Izkoristite tudi 15% popust
in prihranite do 421,80 €
Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!
Tudi današnjo številko TFL Glasnika smo namenili spremembam Zakona o javnem naročanju.
Danes se bomo posvetili določbam, ki se nanašajo na podizvajalce in njihov položaj
v sistemu javnega naročanja.
Tema tedna: : Spremembe Zakona o javnem naročanju ZJN-2B – 3
del
Državni zbor Republike Slovenije je 3. marca 2010 sprejel
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2B), Uradni
list RS, št. 19/2010. S spremembami je zakonodajalec želel, poleg uskladitve z evropsko
zakonodajo, odpraviti tudi pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri uporabi starega
zakona. Ena od ključnih sprememb se nanaša tudi na ureditev finančne discipline,
kadar ponudnik nastopa s podizvajalci.
Dosedanja praksa je, predvsem v gradbeništvu pokazala, da glavni izvajalci del po
pogodbi na osnovi javnega naročila zelo redko korektno plačujejo podizvajalce. Podizvajalci
so običajno manjša podjetja, ki sama ne izpolnjujejo pogojev iz javnega razpisa
in se zato ne morejo sama prijaviti na razpis. Posle lahko dobijo le tako, da delajo
kot podizvajalec za glavnega izvajalca. S tem so bili do uveljavitve ZJN-2B, kljub
veljavni
Uredbi o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem
pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/2007 do 19/2010) v podrejenem
položaju. Glavni izvajalci so na tak ali drugačen način dosegli, da podizvajalci
niso bili navedeni v pogodbi z naročnikom in so plačila po pogodbi s strani naročnika
prihajala na njihov račun, sami pa so plačevali podizvajalce po svoji presoji.
Spremembe in dopolnitve ZJN-2 dodajajo 2. členu 15.a točko, ki natančno definira
podizvajalca takole: »Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična
oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik potem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi
javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno
povezana s predmetom javnega naročila.«
Definicija podizvajalca je zelo pomembna zato, ker nova 6. točka 71. člena ZJN-2
določa, da mora ponudnik v primeru, da namerava javno naročilo izvesti s podizvajalci:
- v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije
neposredno plačuje podizvajalcem,
- podizvajalec pa mora predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega
izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca.
V kolikor zakonodajalec ne bi natančno določil kdo se šteje za podizvajalca, bi
bilo možno manipuliranje s strani izvajalca z naknadnim sklepanjem pogodb z manjšimi
gospodarskimi subjekti oziroma fizičnimi osebami za opravljanje poslov, pridobljenih
z javnim naročilom. Takšni izvajalci ne bi bili navedeni v pogodbi z naročnikom
in način plačila kot ga ureja 6. točka 71. člena ZJN-2, ne bi zaživel. S tem se
tudi plačilna disciplina v postopkih javnega naročanja ne bi izboljšala.
Ponudnik, ki v svoji ponudbi nastopa s podizvajalci, mora to navesti že v ponudbi.
Navesti mora tudi podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec – predmet,
količina, vrednost, kraj in rok izvedbe naročila. Naročnik pa mora že v razpisni
dokumentaciji navesti, da so navedeni podatki obvezna sestavina pogodbe o izvedbi
javnega naročila ter da so neposredna plačila podizvajalcem skladno z ZJN-2 obvezna.
V primeru, da izbrani izvajalec javnega naročila nastopa s podizvajalci so, skladno
s 7. točko 71. člena ZJN-2, obvezne sestavine pogodbe o izvedbi javnega naročila
tudi:
- vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec,
- podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in
transakcijski račun),
- predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
Skladno z 8. točko 71. člena ZJN-2 mora glavni izvajalec po pogodbi o javnem naročilu
(ponudnik) svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti s svoje strani potrjene
račune oziroma situacije svojih podizvajalcev.
V kolikor bi ponudnik po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenjal podizvajalca
in z novim podizvajalcem sklenil pogodbo, mora naročniku v petih dneh po spremembi,
skladno z 9. točko 71. člena predložiti:
- svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu,
- pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu
podizvajalcu in
- soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.
Zakonodajalec je Vlado Republike Slovenije zadolžil, da z uredbo natančneje določi
pravila in postopke za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcem. Kot smo že zapisali,
je z dnem uveljavitve ZJN-2B prenehala veljati Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu
pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju.
Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete
naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):
|
Zanimivosti s portala na področju TAX
|
|
1.
Odbitek DDV od nabave osebnega avtomobila za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov
in za druge službene namene: Davčni zavezanec ima v skladu s prvim odstavkom
63. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1-UPB2 (Uradni list RS, št. 10/10)
pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati
ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve
uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Vendar
pa na podlagi določbe c) točke 66. člena ZDDV-1 davčni zavezanec ne sme odbiti DDV
od osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov
ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo
prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja
iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti
javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil,
prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov. Davčni zavezanec lahko torej odbije
DDV tudi od nabave osebnih avtomobilov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter
storitev tesno povezanih s tem, če jih uporablja za opravljanje svoje obdavčene
dejavnosti prevoza potnikov (in/ali blaga) od katere pridobiva prihodke - opravlja
dejavnost prevoza oseb ali blaga naročnikom za plačilo, od katere obračunava DDV.
Davčni zavezanec ima v zvezi z nabavo osebnega avtomobila in drugih stroškov pravico
do celotnega odbitka DDV, ne glede na to, da osebni avtomobil uporablja tudi za
druge službene ali zasebne namene.
Če davčni zavezanec osebni avtomobil uporablja tudi za druge službene namene ali
za svoje zasebne namene ali za zasebne namene svojih zaposlenih, ne samo za opravljanje
obdavčene dejavnosti (prevoz oseb ali blaga za plačilo od katerih obračunava DDV),
je treba upoštevati a) točko 15. člena ZDDV-1, ki določa, da se za opravljanje storitev
za plačilo šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca,
za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršnakoli uporaba
za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bila za to blago
dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV.
|
|
2.
Regres za letni dopust za leto 2010: Skladno z določili 131. člena Zakon
o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 do 83/2009, v nadaljevanju: ZDR)
mora delodajalec delavcu najkasneje do 1. julija tekočega leta izplačati regres
za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Pravica do regresa za letni dopust
je vezana na pravico do letnega dopusta kar pomeni, da dejanska izraba letnega dopusta
ne vpliva na pravico do regresa. Pravico do celotnega dopusta pridobi delavec, ko
mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih
mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas
od polnega. V kolikor delavec v tekočem letu ne pridobil pravice do celotnega letnega
dopusta, temveč v skladu s 162. členom ZDR le pravico do njegovega sorazmernega
dela, mu skladno s tem pripada sorazmerni del regresa.
Minimalna višina regresa za leto 2010 med socialnimi partnerji za gospodarstvo
v tem trenutku še ni bila dogovorjena, vsekakor pa se regres lahko izplača najmanj
v višini minimalne plače, ki znaša 734,15 EUR. Dogovor o višini regresa za negospodarske
dejavnosti pa določa minimalni regres v višini 692 EUR.
Obdavčitev izplačila regresa se izvaja skladno z določilom 2. točke 1. odstavka
37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 do 13/2010, v nadaljevanju:
ZDoh-2) dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi regres za letni dopust, zato
se regres všteva v davčno osnovo in je, skladno s 127. členom ZDoh-2 in 285. členom
Zakona o davčnem postopku (Uradni list 117/2006 o 110/2009, v nadaljevanju: ZDavP-2),
ob izplačilu potrebno izračunati in odtegniti akontacijo dohodnine.
Za potrebe davka od dohodkov pravnih oseb se regres za letni dopust na podlagi 5.
odstavka 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list 117/2006
do 96/2009, v nadaljevanju: ZDDPO-2) prizna kot odhodek v obračunanem znesku.
Prispevki se obračunavajo na podlagi 3. alineje 5. odstavka 3. člena Zakona
o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS 5/1996 do 97/2001, v nadaljevanju:
ZPSV). Prispevki za socialno zavarovanje (v nadaljevanju: prispevki) se obračunavajo
in plačujejo od regresa za letni dopust v delu, ki presega 70 % povprečne plače
predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. V kolikor se izplačilo regresa
opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa
ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih
prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.
Trenutno je zadnja objavljena povprečna mesečna bruto plača za februar 2010, ki
znaša 1.431,45 EUR. V primeru, da se je regres izplačeval v mesecu aprilu, je bilo
potrebno obračunati prispevke od regresa za letni dopust, ki je presegal 70% povprečne
mesečne bruto plače za februar 2010, to je 1.002,02 EUR bruto (prispevki so se obračunali
od presežka navedenega zneska).
|
Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:
|
Zanimivosti s portala na področju FIN
|
|
1.
Model uravnoteženih kazalnikov (BSC): Balanced ScoreCard (v nadaljevanju
BSC) ali uravnotežena ocenitvena kartica oziroma model uravnoteženih kazalnikov
je novo analitsko orodje, ki je nastalo kot dopolnilo tradicionalnim analizam na
osnovi finančnih kazalnikov. Bistvena značilnost BSC je dopolnjevanje računovodskih
meril z neračunovodskimi merili, ki so pomembna za bodoče uspešno poslovanje podjetja.
Koncept BSC namreč upošteva notranje in zunanje dejavnike uspešnosti ter cilje,
ki temeljijo na razvojni viziji in strategiji podjetja. Cilji in merila koncepta
BSC so izražena z različnimi vidiki:
- Finančni vidik
Finančni vidik zajema uporabo različnih kazalnikov in indikatorjev, pri čemer se
najpogosteje uporabljajo naslednji:
- ekonomska dodana vrednost (EVA),
- donos na investicijo (ROI),
- dobiček,
- rast prihodka,
- zmanjševanje stroškov.
- Vidik poslovanja s strankami
Vidik poslovanja s strankami zajema nekatere pokazatelje delovanja trga in umeščenost
podjetja na trgu, kjer so najpogosteje uporabljeni:
- tržni delež,
- odzivnost,
- lojalnost,
- donosnost strank,
- zadovoljstvo.
- Vidik notranjih procesov
Vidik notranjih procesov zajema tri sekcije in meri učinkovitost vsake posebej:
- inovacijski procesi (delež v prodaji novih izdelkov, čas, porabljen za razvoj ipd.);
- operacijski procesi (kakovost, časovni cikel, stroški ipd.);
- poprodajni procesi (aktivnost in hitrost odzivanja na napake, plačilni procesi ipd.).
- Vidik učenja in rasti, ki zajema:
- zadovoljstvo zaposlenih,
- motiviranost zaposlenih,
- odzivnost zaposlenih,
- produktivnost zaposlenih.
Uporaba BSC pomeni prehod s tradicionalnega načina merjenja zmogljivosti procesov
na operativni ravni. Izbor kazalnikov pa je prepuščen podjetju, ki mora izbor prilagoditi
tako, da skozi kazalnike lahko spremlja prenašanje strategije v prakso. Uvajanje
merjenja zmogljivosti zahteva tudi širše razumevanje in podporo uprave podjetja
ter vseh vodilnih delavcev. Na uspešnost vplivata tudi razširjenost in strinjanje
zaposlenih z vizijo in strateškimi cilji podjetja oziroma kar delovanje celotnega
podjetja za doseganje skupnega cilja. Metoda predstavlja večdimenzijsko okvirno
delo za opis, uvajanje in upravljanje strategije na vseh ravneh in v vseh dejavnostih
podjetja. Niz kazalnikov različnih poslovnih vidikov v podjetju uporabljamo kot
gibalo sprememb in rasti dodane vrednosti, dodatno pa kazalniki dajejo vpogled v
celotne zmogljivosti z vidika strank, notranjih in poslovnih procesov ter rasti
in učenju.
|
|
2.
Kontroling: Kontroling je proces spremljanja poslovanja, saj ugotavlja odmike
od zastavljenih ciljev, ki smo si jih postavili z letnim in strateškim poslovnim
načrtom. Kontroling ugotavlja odmike od zastavljenih ciljev, jih proučuje in išče
razloge ter rešitve za naprej. Kontroling tako odlikuje pozitiven odnos do aktivnega
sooblikovanja prihodnosti na temelju učenja iz izkušenj, raziskav, iskanja rešitev
za nastale probleme in pravočasne uporabe izbranih rešitev. Delovanje kontrolinga
je usmerjeno k doseganju ciljev podjetja in njihovemu uresničevanju v srednjeročnem
in kratkoročnem obdobju, upoštevajoč trenutna gibanja in ekonomiko delovanja. Organizacijsko
se kontroling pogosto nahaja v štabni enoti, ki je neposredno odgovorna za svoje
delovanje vodstvu podjetja. Ponekod ga tako najdemo skupaj z oddelkom za interno
revizijo ali pa kot poseben oddelek v sektorju za računovodstvo in finance. Glede
na svojo analitično naravo delovanja je kontroling zelo uporabno orodje v rokah
vodstva, ki s strani izvajalcev kontrolinga prejme analitičen pogled na samo poslovanje
primerjalno s planiranimi rezultati ali konkurenco, odločitev za ukrepe, ki temu
sledijo, pa sprejema vodstvo samo. Proces kontrolinga teče v naslednjih korakih:
- Oblikovanje ciljev je konsistentno z dolgoročnimi (strateškimi) cilji in izraženo
številčno (npr. donosnost, likvidnost in ekonomičnost). Po navadi je skupni operativni
cilj podjetja dobiček, ki se odraža v razdelavi operativnih načrtov in v njihovem
spremljanju, analiziranju in nadziranju.
- Operacionalizacija operativnega načrtovanja zajema uporabo planskih orodij, kot
so kazalniki, primerjava stroškov in rezultatov, različni predračuni in obračuni,
kalkulacije, primerjalne presoje itd. Za koristno analizo odmikov je potrebno zagotoviti
smotrno analitično načrtovanje in ustrezno spremljanje uresničevanja operativnih
načrtov.
- Ukrepi za zagotovitev doseganja operativnih ciljev.
Med tipična orodja kontrolinga tako spadajo planske bilance, finančni načrt, obračuni,
predračuni, primerjalne presoje, kazalniki ali kar sistemi kazalnikov. Ravno kazalniki
in primerjalne presoje (benchmarking) pa sta najbolj uporabljena pripomočka kontrolinga.
|
|
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
|
|
Podatki o stanju finančnih sredstev,
Podatki o stanju obveznosti,
Podatki o transakcijah v finančnih sredstvih,
Podatki o transakcijah v obveznostih,
Podatki o vrednostnih spremembah v finančnih sredstvih,
Podatki o vrednostnih spremembah v obveznostih
Rok. 10.5.2010 poročanje AJPES-u za preteklo tromesečje
|
|
Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja) za rezidente
Rok: 10.5.2010, poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec.
|
Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja
EU, praktikum
|
Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 19.4.2010 do 2.5.2010
so izšle naslednje številke Uradnega lista: 32/2010, 33/2010 in 34/2010)
|
|
Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 32/2010 z dne 19.4.2010, velja od
20.4.2010.
Pravilnik ureja način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilih med
prevozom v cestnem prometu.
Med prevozom v cestnem prometu mora biti tovor na vozilu naložen, pritrjen in zavarovan
tako, da:
- ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa;
- ne povzroča škode na cesti in objektih;
- ne onesnažuje okolja;
- ne zmanjšuje stabilnosti vozila;
- ne povzroča več hrupa, kot je dovoljeno;
- ne zmanjšuje preglednosti vozniku;
- ne zakriva naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb;
- se ne razsipa ali pada z vozila.
|
|
Uredba o oblikovanju cen učbenikov,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/2010 z dne 23.4.2010, velja od
1.5.2010.
Uredba določa način in postopek oblikovanja cen učbenikov, ki jih s sklepom potrdi
pristojni strokovni svet in so edini učbeniki za posamezen predmet v nekem razredu,
letniku ali programu.
Za določitev cene učbenika, ki ga je s sklepom potrdil pristojni strokovni svet
in je edini učbenik za posamezen predmet v nekem razredu, letniku ali programu,
na trgu pa se ponuja prvič, morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost
zalaganja oziroma izdajanja učbenikov in prodaje uvoženih učbenikov, vložiti vlogo
na ministrstvo, pristojno za cene.
Vloga mora vsebovati:
- ime in sedež zavezanca;
- naslov učbenika;
- razred ali letnik, predmet in program, za katerega je učbenik potrdil pristojni
strokovni svet;
- vrsto izdaje (v enem ali več delih);
- ime in priimek avtorja ali avtorjev ter število avtorskih pol;
- leto izdaje;
- število izvodov (naklada);
- tehnični opis (vrsta tiska, papirja, vezave, število strani, format in podobno);
- naziv tiskarne oziroma izdelovalca;
- fotokopijo sklepa pristojnega strokovnega sveta o potrditvi učbenika;
- kalkulativne elemente drobnoprodajnih;
- pogodbe ali račune, sklenjene s tiskarno;
- pogodbe ali račune, iz katerih so razvidni preostali proizvajalni stroški;
- pogodbe, sklenjene z avtorjem ali avtorji;
- en izvod učbenika na vpogled.
|
|
Zakon o prenosu pokojninskih pravic (ZPPP),
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 35/2010 z dne, 30.4.2010,
veljati začne 1.9.2010
Z zakonom se ureja izvajanje Uredbe Sveta (EGS, ESAE, ESPJ) št. 259/68 z dne 29.
februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev
drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ter uvedbi posebnih ukrepov, začasno veljavnih
za uradnike Komisije (UL L št. 56 z dne 4. 3. 1968, kakor je bila nazadnje spremenjena
z Uredbo št. 420/2008 z dne 14. maja 2008 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin
uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti z učinkom od 1. julija 2007
(UL L št. 127 z dne 15. 5. 2008, str. 1).
Z zakonom se ureja prenos pokojninskih pravic na podlagi že plačanih prispevkov
oziroma premij v obvezno ali dodatno pokojninsko zavarovanje v Republiki Sloveniji
pred nastopom zaposlitve pri instituciji, organu, uradu ali agenciji Evropske unije
v sistem pokojninskega zavarovanja pri EU ter prenos sredstev iz sistema pokojninskega
zavarovanja pri EU v pokojninski sistem Republike Slovenije ob prenehanju zaposlitve
pri instituciji, organu, uradu ali agenciji EU.
Zakon velja za zavarovanke oziroma zavarovance, ki prenašajo pokojninske pravice
v sistem EU, in za uslužbenke oziroma uslužbence, ki prenašajo pokojninske pravice
v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Slovenije.
|
|
Tedenski izbor zakonodaje
|
|
Uredba o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih
prejemkov direktorjev,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 35/2010 z dne, 30.4.2010,
veljati začne 15.5.2010.
Uredba določa najvišja razmerja za osnovna plačila ter višino spremenljivih prejemkov
predsednikov in članov uprav, izvršnih direktorjev, poslovodij ter prokuristov v
gospodarskih družbah, v katerih je neposredno ali posredno imetnica večinskega deleža
Republika Slovenija oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
Osnovno plačilo se določi v višini povprečne bruto plače, izplačane v družbah v
skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, ali v družbi, če ni skupine,
v preteklem poslovnem letu, pomnožene z mnogokratnikom, ki ga glede na velikost
in dejavnost družbe določa člen. Mnogokratnik lahko znaša za male družbe največ
3, za srednje družbe največ 4 in za velike družbe največ 5. Pri opredelitvi velikosti
družbe se uporabljajo merila, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.
|
|
Pravilnik o rednem letnem poročanju pooblaščenih ocenjevalcev,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/2010 z dne, 23.4.2010, velja od 24.4.2010.
S pravilnikom se ureja vsebina poročil iz 93. člena ter drugega in tretjega odstavka
96. člena
Zakona o revidiranju (ZRev-2).
Namen poročanja po tem pravilniku je preverjanje spoštovanja in izpolnjevanja zahtev
ZRev-2 ter nadziranje, ali pooblaščeni ocenjevalci pri ocenjevanju vrednosti ravnajo
v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti.
Pooblaščeni ocenjevalec enkrat letno (vsako leto posebej) do 30. maja poroča Inštitutu:
- o pogodbah o ocenjevanju vrednosti, ki jih je pooblaščeni ocenjevalec oziroma družba,
za katero dela pooblaščeni ocenjevalec, sklenil(a) z naročniki za ocenjevanje vrednosti
v predpisanem poročevalskem obdobju.
- o poročilih o ocenjevanju vrednosti, ki jih je pooblaščeni ocenjevalec izdelal v
predpisanem poročevalskem obdobju.
Kot poročevalsko obdobje se šteje obdobje od 16. maja predhodnega leta do 15. maja
tekočega leta.
|
|
V Uradnem listu RS št. 33/2010 z dne 23.4.2010 sta objavljeni tudi
Pojasnili k slovenskim računovodskim standardom (2006) in sicer POJASNILO
2 K SRS 2 – OPREDELITEV IN PRIPOZNAVANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV ter POJASNILO 1
K SRS 35 – RAČUNOVODSKO SPREMLJANJE NAMENSKIH SREDSTEV.
|
Koledar
obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice
Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec
maj, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse
razpisane aktualne seminarje. Novice
pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko
relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v
Arhivu številk.
Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi
v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do
dokumentov v zaprtem delu portala.
|