Si res lahko privoščite
9 krat višji strošek?

Z uporabo portala Tax-Fin-Lex zagotovo ne.

Izkoristite tudi 15% popust
in prihranite do 421,80 €

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Vlada Republike Slovenije je v letu 2009 dala priporočila predstavnikom nadzornih svetov glede prejemkov poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije. Ker priporočila niso bila dosledno spoštovana, je bil v Državni zbor vložen predlog Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki je bil sprejet v mesecu marcu. Današnji TFL Glasnik smo namenili tej temi.

Tema tedna: Prejemki poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije

Državni zbor Republike Slovenije je 4. marca 2010 sprejel Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) (Uradni list RS, št. 21/2010) z dne 15.3.2010, s katerim želi zakonodajalec omejiti prejemke poslovodnih oseb v navedenih družbah. Kot smo že zapisali, je Vlada Republike Slovenije poskušala prejemke poslovodnih oseb v navedenih družbah omejiti že s priporočili, ki pa niso bila ustrezno spoštovana. ZPPOGD je začel veljati dne 30.3.2010.

Kot poslovodne osebe (v nadaljevanju direktorji) ZPPOGD v prvem odstavku 1. člena določa predsednice in predsednike uprav, članice in člane uprav, izvršne direktorice in direktorje, poslovodkinje in poslovodje, prokuristke in prokuriste. To pomeni, da morajo biti pravila izplačevanja plač poslovodnim osebam spoštovana pri vseh navedenih nazivih.

Pravila glede izplačevanja prejemkov direktorjem so opredeljena v 3. in 4. členu ZPPOGD ter v 2. členu Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uredba) (Uradni list RS, št. 34/2010) z dne 30.4.2010, ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije in začne veljati 15.5.2010. Direktor je skladno z navedeno regulativo upravičen do:

1. Osnovnega plačila, ki ga predstavlja bruto plača, ne zmanjšana za davke in prispevke ob predpostavki, da so v osnovno plačilo že vključeni vsi dodatki (dodatek za delovno dobo in podobno). Osnovno plačilo se določi v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah v skupini oziroma v družbi, če ni skupine, v preteklem poslovnem letu.

   Razmerje je določeno z Uredbo kot 3 kratnik povprečne bruto plače iz prejšnjega odstavka za male družbe, 4 kratnik za srednje velike družbe in 5 kratnik za velike družbe. Velikost družbe je opredeljena v 55. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 42/2009).

   Mnogokratnik v družbah, ki opravljajo dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v rudarstvu znaša za male družbe največ 2, za srednje družbe največ 3 in za velike družbe največ 4. Ta določba pa ne velja za družbe – holdinge v naštetih dejavnostih. Za vodilne iz družb – holdingov veljajo mnogokratniki iz prejšnjega odstavka.

   Posebnost so tudi prejemki direktorjev samoupravnih lokalnih skupnosti, ki kot gospodarsko javno službo opravljajo eno ali več dejavnosti, naštetih v 5. točki 2. člena Uredbe. Prejemki teh direktorjev namreč lahko dosežejo le mnogokratnik 3 povprečno izplačane plače v preteklem letu.

2. Spremenljivega dela plačila za uspešnost poslovanja (spremenljivi prejemek), ki mora biti odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti. Merila uspešnosti morajo vsebovati tudi posebna merila kakovosti za razvoj družbene odgovornosti družbe.

   Spremenljivi prejemek se določi na koncu vsakega poslovnega leta s sklepom organa nadzora. Polovica spremenljivega prejemka se lahko izplača, izplačilo druge polovice pa se praviloma odloži za dve leti. V primeru, da direktorju poteče mandat pred potekom roka za izplačilo, se le-to lahko izvede ob izteku mandata, če pa mandat traja manj kot dve leti, direktorju druga polovica spremenljivega prejemka skladno z določili 4. člena ZPPOGD ne pripada.

   Udeležba direktorjev pri dobičku družbe ni dovoljena razen, če zakon, ki ureja udeležbo delavcev pri dobičku ne določa drugače.

   Direktorju delniške družbe, katere delnice kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev – borzi, se lahko polovica spremenljivega prejemka izplača v obliki delnic. Število delnic, ki jih dobi direktor, se določi na koncu vsakega poslovnega leta po zadnji tržni ceni. Zadnja tržna cena je, skladno z določili 2. točke 4. člena ZPPOGD, povprečna cena delnic, dosežena pri poslovanju s temi delnicami na borzi v zadnjih šestih mesecih pred dnevom sprejetja sklepa organa nadzora o višini spremenljivega prejemka.

   Spremenljivi prejemek lahko znaša največ 30 odstotkov izplačanih osnovnih izplačil direktorja. V primeru direktorjev družb, ki opravljajo dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v rudarstvu, vključno s holdingi, lahko znaša spremenljivi prejemek največ 15 odstotkov izplačanih osnovnih izplačil direktorja v poslovnem letu, v primeru direktorjev samoupravnih lokalnih skupnosti pa največ 10 odstotkov.

3. Odpravnine, ki se lahko določi največ v višini šestkratnega osnovnega mesečnega plačila direktorja. Pogodba mora, poleg pravice do odpravnine, vsebovati tudi določilo, da se v primeru izpolnjevanja pogojev za vračilo odpravnine po ZGD-1, lahko zahteva vračilo odpravnine.

Za druge pravice direktorja (uporaba službenega vozila, kreditne kartice i.t.d.) organ nadzora določi pravila, po katerih se te pravice določijo v pogodbi. S pravili mora biti seznanjena skupščina, ki lahko v okviru politike prejemkov določi organu nadzora usmeritve za določitev navedenih pravil.

Pogodbe z direktorji še vedno sklepa nadzorni organ družbe. Za potrebe nadzora pa mora nadzorni organ, takoj po sklenitvi pogodbo poslati ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo. Ministrstvo mora vsebino pogodbe varovati kot poslovno skrivnost.

Doslej veljavne pogodbe z direktorji morajo biti usklajene v treh mesecih po uveljavitvi ZPPOGD. Usklajene pogodbe morajo biti prav tako takoj posredovane ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo.

ZPPOGD vsebuje tudi kazenske določbe, po katerih je vsak član organa nadzora družbe kaznovan, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki ni v skladu s 4. členom ZPPOGD in predsednik nadzornega organa, če ne posreduje pogodbe z direktorjem ministrstvu. Globa znaša od 4.000 do 5.000 EUR.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Izplačilo subvencije samostojnemu podjetniku: Po določbi 2. točke 20. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08 in 125/08) se dohodnine ne plača od subvencij, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena tega zakona (kamor sodi tudi dohodek iz dejavnosti, po 2. točki 18. člena ZDoh-2). Iz navedenega izhaja, da je izplačana subvencija za samozaposlitev samostojnega podjetnika obdavčena z dohodnino, in sicer kot dohodek iz dejavnosti. Obdavčitev dohodka iz dejavnosti je odvisna od načina ugotavljanja davčne osnove. I. Ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov V skladu s prvim odstavkom 305. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS in 125/08) v primeru, ko se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti. Iz navedenega sledi, da samostojnemu podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, ob izplačilu subvencije akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna in odtegne plačnik davka. Plačnik davka ob izplačilu subvencije izračuna akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na predpisanem obrazcu REK 2. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se od izplačane subvencije najprej odštejejo 25 % normirani odhodki (oziroma 70 % normirani odhodki za dejavnost domače in umetnostne obrti, ki ima pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije ter za kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji), od tako ugotovljene davčne osnove se nato odmeri akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti po 25 % davčni stopnji. II. Ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov Po določbi prvega odstavka 295. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v davčnem obračunu. Navedeno pomeni, da v kolikor je subvencija za samozaposlovanje izplačana samostojnemu podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, izplačevalec dohodka ob izplačilu subvencije ne izračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja, temveč izplača subvencijo samostojnemu podjetniku v celotni višini (t.j. v tem primeru 4.500 €). Samostojni podjetnik sam izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu, ki ga mora predložiti davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Med letom mora samostojni podjetnik, kot smo navedli v prejšnjem odstavku, plačevati obroke predhodne akontacije glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, pri kateri mora kot prihodek upoštevati tudi znesek subvencije v celoti oziroma delno, če bo subvencijo kot prihodek razmejil na več let.
	2. Uporaba 76.a člena ZDDV-1 pri prodaji odpadnega papirja v osnovnih šolah: Dobava odpadnega papirja, ki ga šola proda davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV, prejeta sredstva pa vodi na prehodnih postavkah in jih kasneje namensko porabi izključno za potrebe učencev, ni predmet DDV in se tudi mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1 ne uporabi. V skladu s prvim odstavkom 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB-2) so predmet DDV dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. V navedenem primeru šola s prodajo odpadnega papirja zbira dodatna sredstva, ki jih vodi na prehodnih postavkah (v imenu in za račun učencev) in v celoti nameni učencem, kar pomeni, da prodaje ne opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti. Zato navedena dobava ni predmet DDV.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Kontroliranje in verodostojnost knjigovodskih listin: Knjigovodske listine se kontrolirajo na poteh od izdajatelja knjigovodskih listin do kraja knjigovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov. Knjigovodske listine se kontrolirajo, da se zadosti načelu resničnosti, torej da kažejo podatki v njih dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov. V Slovenskem računovodskem standardu (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 21.12 je opredeljeno, da se : pri ročnem in samodejnem obravnavanju podatkov kontrolirajo izvirne knjigovodske listine, in to pred knjiženjem, pri računalniškem obravnavanju podatkov se kontrolira začetni vnos podatkov iz knjigovodskih listin v računalnik ali pri računalniškem izmenjavanju podatkov prevzem podatkov od drugega podjetja, izpeljane knjigovodske listine se kontrolirajo po potrebi na podlagi posebnega računalniškega programa. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Knjigovodske listine se pred knjiženjem kontrolirajo na enem ali več mestih, lahko tudi z računalnikom po računalniških programih, pripravljenih glede na vrste knjigovodskih listin. Oseba, odgovorna za kontroliranje, potrdi, da je bilo kontroliranje opravljeno in da so knjigovodske listine pravno veljavne. V ustreznem aktu podjetja (npr. Pravilnik o računovodstvu) mora biti opredeljen: način kontroliranja knjigovodskih listin, osebe, ki pri tem sodelujejo, in problematika kasnejšega knjiženja nastalih poslovnih dogodkov.
	2. Osnovni kapital: Kapital družbe in s tem tudi osnovni kapital, je opredeljen v Slovenskih računovodskih standardih (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 8, podrobnejša členitev pa je prikazana v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006) (v nadaljevanju ZGD-1), glede na to kakšne vrste pravne oseba se ustanavlja. Osnovni kapital je del celotnega kapitala družbe in glede na to, da je vpisan v sodni register (to pomeni, da se praviloma ne spreminja) je najpomembnejše zagotovilo upnikom, da bo družba poravnala svoje obveznosti vsaj v višini osnovnega kapitala. Osnovni kapital se pojavlja glede na vrsto podjetja kot: delniški kapital - pri delniških družbah in se razčlenjuje: na tistega iz navadnih delnic, na tistega iz prednostnih delnic, na tistega iz posameznih izdaj delnic. kapital z deleži – pri drugih gospodarskih družbah, kapitalska vloga – pri podjetjih posamičnih lastnikov. Osnovni kapital se deli na: vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital - nevpoklicani kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala. V poslovnih knjigah imamo, ne glede na pojavno obliko ali delitev osnovnega kapitala, vedno prikazanega toliko osnovnega kapitala, kolikor ga je VPISANEGA V SODNI REGISTER. Vsako spremembo osnovnega kapitala (povečanje ali zmanjšanje) se lahko prikaže v poslovnih knjigah šele po prejemu sklepa o spremembi s strani sodnega registra. V skladu s 45. členom ZGD-1 mora biti na vseh sporočilih, ki jih družba pošlje določenemu naslovniku, poleg celotne firme in sedeža družbe navedeni tudi sodišče, pri katerem je družba vpisana, številka registrskega vpisa ter ime in priimek predsednika nadzornega sveta (če družba ima nadzorni svet). Pri družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi je treba navesti tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še ne vplačanih vložkov.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka, Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike Rok: 15.5.2010 poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec
	Odprema (Izvoz), Prejem (Uvoz) Rok: 15.5.2010 poročanje Statističnemu uradu RS za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 3.5.2010 do 9.5.2010 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 35/2010, 36/2010 in 37/2010)
	Pravilnik o dejavnostih, ki bodo prvič vključene v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012, o podatkih, ki jih morajo poslati, in načinu njihovega preverjanja, Objavljeno v Uradnem list RS št. 35/2010 z dne, 3.5.2010, velja od 4.5.2010. Pravilnik določa vrsto in vsebino podatkov, ki jih mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja poslati upravljavec naprave, v kateri se izvaja dejavnost proizvodnje aluminija, določa tudi način preverjanja teh podatkov. Upravljavec naprave je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost proizvodnje aluminija. Upravljavec naprave mora ministrstvu poslati osnovne podatke in podatke o dejavnosti. Osnovni podatki so: firma in sedež upravljavca naprave ter lokacija naprave, opis dejavnosti, ki povzroča emisije toplogrednih plinov, opis in shematski prikaz naprave in njenih enot, opis zmogljivosti naprave in njenih enot ter opis izvajanja monitoringa emisij toplogrednih plinov, če se ta izvaja. Podatki o dejavnosti pa so podrobni podatki o delovanju naprave in njenih emisijah toplogrednih plinov na mesečni ravni za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008.
	Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (OdZRBHRAS), Objavljeno v Uradnem listu RS 36/2010 z dnem 4.5.2010, velja od 5.5.2010. Na podlagi zahteve 86 poslank in poslancev, ki jo je Državni zbor prejel 26. aprila 2010, se razpiše zakonodajni referendum o potrditvi Zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (BHRAS), ki ga je Državni zbor sprejel 19. aprila 2010. Vprašanje, ki se daje na referendumu se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (BHRAS), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?«. Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 6. junija 2010.
	Pravilnik o nomenklaturi poklicev, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 37/2010 z dne, 7.5.2010, velja od 8.5.2010. Pravilnik določa postopek za pripravo poklicnih standardov ter katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti, ki jih na predlog pristojnega strokovnega sveta sprejme in objavi minister, pristojen za delo. Katalogi morajo biti oblikovani na podlagi poklicnega standarda in v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije. Poklicni standardi se pripravijo: na podlagi metodoloških izhodišč za pripravo poklicnega standarda, katalogi pa na podlagi metodologije za pripravo katalogov, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, za izdelavo programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter katalogov.
Tedenski izbor zakonodaje
	V mesecu maju začnejo veljati: 19.5.2010: Zakon o vrtcih (ZVrt), zadnje spremenjen z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-E); 19.5.2010: Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), zadnje spremenjen z novelo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1G); 19.5.2010: Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), zadnje spremenjen z novelo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1C).
	V Poročevalcu Državnega zbora 56/2010 z dne 5.5.2010 je bil objavljen Predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) (prva obravnava - EPA 1030-V). Razloge za sprejem novega zakona (ki bo nadomestil Zakon o socialnih prispevkih) je mogoče razvrstiti v sedem skupin: razdelitev veljavnega ZSV na dva samostojna dela: socialno varstveno dejavnost in socialno varstvene prejemke; predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in uvedba dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti (za predšolske in šolske otroke ter za dijake) na področju družinskih prejemkov ter upoštevanje otroškega dodatka v lastni dohodek družine; prenos pravice do varstvenega dodatka in do državne pokojnine s pokojninskega področja v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona ter prenos pravice do nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo iz ZDVDTP v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona; določitev nove višine državne socialne pomoči - DSP, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, v primerjavi s trenutnimi minimalnimi življenjskimi stroški oziroma določitev nove višine osnovnega zneska minimalnega dohodka - to je višine sredstev za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogoča preživetje odrasle samske osebe; sprememba ekvivalenčne lestvice za določanje višine minimalnega dohodka za posamezne družinske člane; izboljšanje zakonskih določb v pogledu odprave določenih pravnih praznin pri dodeljevanju denarnih socialnih pomoči; uvajanje sodelovanja med centri za socialno delo in Zavodom RS za zaposlovanje pri obravnavi posebnih skupin brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec maj, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.