Si res lahko privoščite
9 krat višji strošek?

Z uporabo portala Tax-Fin-Lex zagotovo ne.

Izkoristite tudi 15% popust
in prihranite do 421,80 €

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V mesecu aprilu so bile objavljene spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. V današnji številki TFL Glasnika bomo na kratko predstavili vsebino sprememb navedenega Pravilnika.

Tema tedna: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Minister za finance je na podlagi 2. odstavka 146. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 85/2009) izdal Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Pravilnik) (Uradni list RS, št. 27 z dne 2.4.2010), ki je začel veljati dne 3.4.2010.

Sprememba Pravilnika prinaša sledeče rešitve:

• Na novo določa kraj obdavčljive transakcij v primeru prevoza blaga tako, da ukinja zaračunavanje DDV glede na prevoženo razdaljo v posamezni državi, če gre za prevoz blaga naročniku znaj EU. Kraj obračuna DDV je po novem kraj, kjer ima sedež naročnik prevoza blaga.
• Spreminja stopnjo DDV za plenice za večkratno uporabo ter za semena okrasnih rastlin iz klasifikacije 1209. Uporablja se nižja stopnja DDV.
• Iz 54. člena Pravilnika se črta tekst »ter vgradnja stavbnega pohištva, ki ga izdela sam izvajalec storitve«. Problem obdavčitve stavbnega pohištva je rešen z navedbo šifre standardne klasifikacije dejavnosti F/43.320, ki ne izključuje več vgradnje stavbnega pohištva, ki ga je izdelal sam izvajalec storitve vgrajevanja.
• Sprememba 54. a člena Pravilnika je pojasnjevalne narave. Pojasnjuje namreč, da se med čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev iz točke (11b) Priloge I k ZDDV-1 uvršča čiščenje oken pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti N/81.220 in čiščenje pod šifro N/81.210 v delu, ki se nanaša na zasebna gospodinjstva.
• Korekcija 59.a člena je namenjena dodatnemu pojasnilu, kdaj se posamezno popravilo šteje za manjše popravilo. Kot manjša popravila so definirana tista popravila, pri katerih je vrednost porabljenih rezervnih delov in potrošenega materiala nižja od 50% skupne cene storitve brez DDV.
• Sprememba 107. člena Pravilnika se nanaša na pravico odbitka vstopnega DDV od pridobitev znotraj Skupnosti. Vstopni DDV lahko davčni zavezanec odbije tudi v primeru, da ima drug dokument (ne le račun), ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV. Novost je tudi določilo, da davčni zavezanec lahko odbije vstopni DDV v obdobju, v katerem je obračunal DDV, če do roka za predložitev obračuna DDV razpolaga z računom oziroma drugim dokumentom.
• 127. b členu je bil dodan sedmi odstavek, ki med gradbena dela uvršča tudi postavljanje montažnih stavb, ne glede na pojasnila standardne klasifikacije dejavnosti F/Gradbeništvo.
• 138. členu je dodan odstavek, ki pojasnjuje, da davčni zavezanec, ki je izdal račun za dobavo blaga in storitev skladno s 76. a členom ZDDV-1, ni dolžan plačati zneska DDV, izkazanega na takšnem računu.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost prinašajo nekaj sprememb tudi glede izpolnjevanja obrazca DDV-O:

• Pravilnik v drugem odstavku 155. člena pojasnjuje vpisovanje podatkov o prejetih storitvah od davčnega zavezanca s sedežem zunaj EU. V tem primeru se namreč izpolnijo polja 31 ter 25 ali 25 a obrazca DDV – O.
• Spremenjena pravila glede izpolnjevanja polj 25 in 25 a določajo, da se v ta polja vpisuje tudi vrednost obračunanega DDV za dana predplačila iz 76. a člena ZDDV-1. Sprememba pa natančno določa tudi, katere transakcije se ne vpisujejo v polje 31 – tiste, ki se nanašajo na 76. a člen ZDDV-1 in se vpisujejo v 31 a polje.

Kot smo zapisali že v uvodu, vse spremembe začnejo veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pomeni, da veljajo že za pripravo obračuna davka na dodano vrednost za mesec april 2010.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Vprašanje glede obračunavanja davčnega odtegljaja: Plačilo za nakup projekta, katerega sestavni deli so tudi že določeni patenti, ki ga bo družba C, rezidentka Slovenije, opravila družbi B, rezidentki Portugalske, ne predstavlja plačila za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov iz 70. člena ZDDPO-2. Določba 70. člena ZDDPO-2 določa, da se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15 % od dohodkov rezidentov in nerezidentov – razen dividend in dohodkov podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer tudi od plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov, kot to določa 3. točka prvega odstavka navedenega člena. Za namene tega člena vključujejo plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. V opisanem primeru ne gre za plačila iz 3. točke prvega odstavka 70. člena ZDDPO-2, temveč za plačilo za nakup projekta, katerega sestavni deli (faze) so že patentirani, takšno plačilo pa ni predmet davčnega odtegljaja v Sloveniji. Zavezanec navaja, da bo družba C v bodoče morala plačevati »pristojbino« v višini 3,5 % od prodaje zdravila družbi A, rezidentki ZDA. »Pristojbina« v dopisu ni dovolj vsebinsko definirana, da bi davčni organ lahko podal davčno obravnavo navedenega dohodka. Če »pristojbina« predstavlja plačilo za uporabo ali pravico do uporabe patenta, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov, ta predstavlja dohodek, od katerega se v skladu s 3. točko prvega odstavka 70. člena ZDDPO-2 izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj, pri čemer lahko družba A, rezidentka ZDA, uveljavlja ugodnosti iz 12. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Ur. list RS – MP, št. 10/01), ki v tretjem odstavku določa, da se izraz licenčnine in avtorski honorarji uporabi tudi za povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih in drugih podobnih pravic ali premoženja, kot tudi za kapitalski dobiček od odtujitve premoženja, če je tak kapitalski dobiček odvisen od produktivnosti ali uporabe premoženja ali razpolaganja s premoženjem.
	2. Obresti za zamudo pri vračilu DDV s strani davčnega organa davčnemu zavezancu s sedežem v drugi državi članici: Davčni zavezanec sprašuje, kakšne so obresti za neplačilo/vračilo davka v zvezi s spremembami evropske zakonodaje na področju DDV, ki se nanaša na spremembe glede kraja opravljanja storitev in postopkov vračil DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici EU. V zvezi z navedenim odgovarjamo: V Sloveniji se plačajo zamudne obresti po 0,0274 odstotni dnevni obrestni meri. Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, se na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08, 47/09 Odl.US: U-I-54/06-32 110/2009), ki velja tudi za zamude pri plačilu DDV, plačajo zamudne obresti po 0,0274 odstotni dnevni obrestni meri. Ista obrestna mera velja tudi v primerih, ko je davčni organ izvedel vračilo DDV davčnemu zavezancu s sedežem v drugi državi članici EU z zamudo.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Dolgoročno financiranje z dolgovanim kapitalom: Dolgoročno financiranje z dolgovanim kapitalom je financiranje z dolgovi, ki zapadejo v plačilo v obdobju, ki je daljše od enega leta. Slovenski poslovno finančni standardi v načelu dolgoročnega financiranja št. 4,37 razvrščajo oblike dolgovanega kapitala v sledeče skupine: dolgoročna posojila, dolgoročni komercialni krediti, izdani dolgoročni dolžniški vrednostni papirji, zunaj bilančno dolgoročno dolgovno financiranje. Izbira vrste dolgoročnega dolgovanega financiranja je odvisna od: cene pridobitve posojila, časa pridobitve posojila, prilagodljivosti potrebam podjetja, zmožnosti podjetja za pridobitev posamezne vrste dolgovanega kapitala. Dolgoročno posojilo je možno pridobiti hitreje in ceneje, kot pa izdati dolgoročne vrednostne papirje. Problem nastane, če ima podjetje slabo boniteto in mu financerji niso pripravljeni dati posojila. V tem primeru podjetje lahko izda vrednostne papirje, ki pa morajo prinašati zadosten donos in biti primerno zavarovani, da so zanimivi za investitorje. Ceno dolgovanega kapitala predstavljajo donosi, ki so lahko fiksni ali pa spremenljivi. Običajno gre za obresti, ki so fiksne ali pa spremenljive in se obrestna mera določa skladno z gibanjem določene tržne obrestne mere. Cena dolgovanega kapitala je lahko določena tudi drugače, vendar to ni pogosta poslovna praksa (na primer na osnovi poslovnega izida podjetja).
	2. Prag rentabilnosti: V hudem konkurenčnem boju se podjetja srečujejo na eni strani z nižanjem cen prodajnih artiklov in na drugi strani z nujnim obvladovanjem stroškov. Na trgu uspejo le tisti, ki imajo dovolj racionalizirano poslovanje, da uspejo preživeti in seveda tisti, ki širijo svoj prodajni asortiman in obseg prodaje. Poti doseganja optimalnega obsega poslovanja so različne, vsem pa je skupno to, da se njihov obseg odraža v ugotavljanju praga rentabilnosti poslovanja. Prag rentabilnosti poslovanja je tista prelomna točka, kjer se predpostavlja, da podjetje vse kar proizvede tudi proda, pri tem pa nima ne dobička in ne izgube. To pa pomeni, da je pri poslovanju na pragu rentabilnosti, izkupiček od prodaje (prihodki od prodaje) enak vsem stroškom poslovanja. Iz tega sledi, da mora biti prodajna cena večja od lastne cene proizvoda, saj je v primeru poslovanja na pragu rentabilnosti lastna cena enaka tržni ceni. Pri odločanju ali poslovati tudi pod pragom rentabilnosti - torej z izgubo, pa igra ključno vlogo razmerje med stalnimi in spremenljivi stroški. Če je namreč izguba manjša kot so stalni stroški, podjetje kratkoročno lahko posluje tudi z izgubo. Pri ugotavljanju praga rentabilnosti, torej tistega obsega proizvodnje, ki ne prinaša ne dobička in ne izgube, se pogosto uporablja formula: Količina = Stalni stroški / (cena – povprečni spremenljivi stroški) Ugotavljanje praga rentabilnosti pride v poštev tako na mikro ravni - pri uvajanju novega proizvoda v proizvodni proces, kot na makro ravni - ustanavljanju podjetja, sanaciji podjetja, ipd.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti BST, Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti - KRD, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov - DVP, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije – transakcije SN22 - T, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije SN11 – T Rok: 20.5.2010, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 10.5.2010 do 16.5.2010 je izšla naslednja številka Uradnega lista: 38/2010)
	Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), Objavljeno v Uradnem listu RS št. 38/2010 z dne, 14.5.2010, veljati začne 29.5.2010 Zakon ureja: načela upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, akte upravljanja kapitalskih naložb ter ustanovitev, delovanje, pristojnosti in naloge Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije in postopke upravljanja s kapitalskimi naložbami. Strategija upravljanja kapitalskih naložb opredeljuje predvsem: Razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarja ali družbenika družb ter strateške cilje RS kot lastnice kapitalskih naložb; Načine doseganja ciljev, opredeljenih v sektorskih politikah ter Določitev strateških naložb in deleža Republike Slovenije v posamezni družbi, ki je potreben za varovanje strateških ciljev Republike Slovenije. Strategijo sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije za obdobje najmanj treh let. Predlog strategije pripravi agencija na podlagi sektorskih politik. Po uskladitvi z ministrstvi, pristojnimi za pripravo sektorskih politik, ga predloži vladi.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih strokovnih delavcev v športu, Objavljeno v Uradnem listu RS št. 38/2010 z dne, 14.5.2010, veljati začne 29.5.2010 Pravilnik določa: postopek izbire in razporeditve pripravnikov, trajanje pripravništva, sestavine programa in opravljanje pripravništva ter naloge mentorja za strokovne delavce v športu, ki se usposabljajo za samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa in športa invalidov, in pogoje, vsebino in postopek opravljanja strokovnega izpita s področja športa. Pripravništvo je načrtovano, organizirano in strokovno vodeno praktično usposabljanje pripravnikov za samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju športa, ki ustreza smeri in stopnji njihove izobrazbe in zagotavlja, da se pripravnik oziroma pripravnica po predpisanem programu seznani z vsemi vsebinami dela, za katero se glede na svojo izobrazbo usposablja, ter se pripravi za samostojno opravljanje dela in na strokovni izpit.
	V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije je objavljen Predlog zakona o generični promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZGPKŽP) (prva obravnava - EPA 1043-V). Temeljni cilj zakona je sistemska ureditev načrtovanja in izvajanja generične promocije kmetijskih in živilskih proizvodov ter informiranja potrošnikov o kakovosti in varnosti kmetijskih in živilskih proizvodov v Republiki Sloveniji. Z zakonom se želi vzpostaviti temelje za evropsko primerljivi model izvajanja generične promocije ter informiranja potrošnikov. Zakon ureja načrtovanje in izvajanje generične promocije kmetijskih in živilskih proizvodov v Republiki Sloveniji ter aktivnosti izobraževanja in informiranja potrošnikov na področju agroživilstva, navaja ukrepe generične promocije ter določa vire financiranja teh aktivnosti. Zakon uvaja obvezni prispevek zavezancev. Zavezanci za plačilo obveznega prispevka v sklad za promocijo so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo kmetijskih proizvodov z namenom njihove prodaje ter fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živilskih proizvodov z namenom njihove prodaje. Prispevno stopnjo se določi letno na podlagi programa promocije, ki bo določal aktivnosti generične promocije in finančni načrt s predvidenim obsegom sredstev za naslednje leto. Osnova za odmero obveznega prispevka je katastrski dohodek kmetijskih zemljišč pri fizičnih osebah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ter izkazani dobiček iz opravljanja dejavnosti kmetijskih proizvajalcih s statusom samostojnega podjetnika posameznika. Tudi pri fizičnih osebah, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil s statusom samostojnega podjetnika posameznika je osnova za odmero obveznega prispevka izkazani dobiček iz opravljanja dejavnosti. Za pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo kmetijskih proizvodov ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil, je osnova za izračun prispevka izkazana dodana vrednost.
	V sredo 19.5.2010 začnejo veljati spremenjeni Zakon o vrtcih, Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) ter Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1).

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec maj, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.