Uredba določa:

• obvezna ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti, kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in zelenim vrtnim odpadom.
• vrste nalog, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na področju ravnanja s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

Za obvezna ravnanja s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

Izvajalec javne službe:

• mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju,
• zagotoviti, da imajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva možnost prepuščanja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v posebnem vodotesnem zabojniku ali posodi,
• povzročiteljem odpadkov iz gospodinjstev, ki kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hišno kompostirajo, storitve zbiranja teh odpadkov ne zaračunava.

V Sklepu o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja se med drugim doda nov podnaslov »Pogoji, vsebina in način vpisa in izbrisa depozita iz registra« ter nova 18.a točka, ki se glasi: »V register lahko nasprotna stranka vpiše depozit, ki se lahko uporabi za zavarovanje terjatev Eurosistema.

Register je centralizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo naslednji podatki o finančnem premoženju:

• znesek depozita,
• datum vpisa / izbrisa depozita v/iz registra,
• podatek o imetniku depozita (naziv, oznaka, naslov),
• vzpostavitev zavarovanja v korist Banke Slovenije iz depozita.

Vzpostavitev in ukinitev zavarovanja se izvede na podlagi zahtevka nasprotne stranke. Nasprotna stranka lahko vzpostavi zavarovanje samo za svoje obveznosti.
Nasprotna stranka lahko vzpostavi in ukine zavarovanje na depozitu samo v višini celotnega zneska depozita.
Pravice Banke Slovenije iz vzpostavljenega zavarovanja na depozitu, ki je vpisan v register, nastanejo z vpisom te pravice v register in prenehajo z izbrisom pravice iz registra.
Izbris depozita iz registra se izvede ob dospelosti depozita, če ni več primeren za zavarovanje terjatev Eurosistema ali na podlagi zahtevka nasprotne stranke.
Na depozitu se vzpostavi zavarovanje z vpisom maksimalne zastavne pravice brez datuma dospelosti.
Nasprotna stranka ne sme v korist tretjih oseb razpolagati z depozitom, ki je vpisan v register in na katerem je vpisana pravica zavarovanja v korist Banke Slovenije. Nasprotna stranka je o nastalih spremembah dolžna obvestiti Banko Slovenije takoj, ko te nastanejo.
Nasprotna stranka posreduje zahtevke po tem sklepu na obrazcih, ki jih določi Banka Slovenije in jih objavi na svoji spletni strani.
Podrobnejše postopke in navodila v zvezi z registrom določa uporabniški priročnik, ki ureja uporabo vezanih depozitov za zavarovanje terjatev Banke Slovenije, ki ga Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani.«

V Poročevalcu Državnega zbora št. 67/2010 je bil objavljen Predlog zakona o potrošnikih kreditih (ZPotK-1) (prva obravnava - EPA 1062-V).

Nov Zakon o potrošniških kreditih je potrebno sprejeti zaradi zagotovitve pravnega reda Skupnosti, ki jo zahteva nova Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (ULL št. 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66, v nadaljnjem besedilu: direktiva 2008/48/ES). Poleg tega je zaradi varstva potrošnikov in poštene konkurence na trgu potrebno zagotoviti bolj učinkovit nadzor nad dajalci kreditov, ki niso banke in hranilnice. Vzrok za sprejetje direktive 2008/48/ES so bili številni dejavniki. Evropska komisija je predhodno pripravila poglobljeno analizo izkušenj držav članic pri izvajanju direktive 87/102/EGS v domači zakonodaji in pri tem ugotovila, da so med zakoni različnih držav članic o potrošniškem kreditiranju velike razlike. Notranji trg EU je območje brez notranjih mej, na katerem sta zagotovljena prosti pretok blaga in storitev ter pravica do ustanavljanja. Eden glavnih ciljev oblikovanja notranjega trga je tudi prosti pretok finančnih storitev. Evropska komisija je ugotovila, da so kljub spodbujanju zbliževanja z monetarnim poenotenjem za trg potrošniških kreditov v EU še vedno značilne razlike med državami in tržna segmentiranost ter da so razlike predvsem posledica načela minimalne harmonizacije, na katerem je temeljila direktiva 87/102/EGS. Minimalna harmonizacija pomeni, da direktiva določa samo minimalno stopnjo varstva potrošnikov, kar državam članicam dopušča, da sprejmejo tudi strožjo ureditev. To možnost so številne države članice, vključno z Republiko Slovenijo, izkoristile. V svojih izvedbenih zakonodajah so države članice tako upoštevale tudi druge vrste kreditnih pogodb, ki niso bile zajete v direktivi 87/102/EGS, ter uporabile številne dodatne mehanizme varstva potrošnikov. Evropska komisija je ugotovila, da stvarni in pravni položaj, ki je posledica takih razlik med državami, vodi k izkrivljanju konkurence med dajalci kreditov in oviranju notranjega trga. Hkrati to omejuje tudi možnosti potrošnikov za najemanje vse bolj razpoložljivih čezmejnih kreditov, torej pridobivanje kreditov v drugih državah članicah. Posledica razlik med zakonodajami držav je tudi ta, da potrošniki ne uživajo enakega varstva v vseh državah članicah.

29.5.2010 začnejo veljati novi oziroma spremenjeni zakoni:

• Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS);
• Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS);
• Zakon o javnih financah (ZJF);
• Zakon o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe (ZLPDZ);
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1);
• Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS);
• Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN);
• Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije (ZUL);
• Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS);

V Uradnem listu RS št. 39/2010 z dne 17.5.2010 je bila objavljena uredba o spremembi Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente, ki spreminja posamezne zneske trošarin. Velja od 18.5.2010.