Si res lahko privoščite
9 krat višji strošek?
Z uporabo portala Tax-Fin-Lex zagotovo ne.
Izkoristite tudi 15% popust
in prihranite do 421,80 €
Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!
Državni zbor je na svoji seji 20.5.2010 sprejel Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
Zakon bo sicer začel veljati dan po objavi v Uradnem listu, vendar smo se vseeno
odločili, da v današnji številki TFL Glasnika na kratko predstavimo najpomembnejše
rešitve, ki jih prinaša.
Tema tedna: Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku
Prvi
Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) (Uradni list RS, št. 25/2008)
je Slovenija dobila leta 2008 in je vseboval davčne olajšave pri davku od dohodkov
pravnih oseb in dohodnine ob pogoju, da je bil dobiček sicer razdeljen delavcem,
izplačan pa po določenem roku. Od pretečenega časa je bila odvisna tudi višina davčne
olajšave.
Novi
Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1) je državni zbor sprejel
20.5.2010. Veljati bo začel dan po objavi v Uradnem listu, ko bo tudi prenehal veljati
ZUDDob.
ZUDDob-1 se uporablja za vse kapitalske družbe, ki jih določa Zakon o gospodarskih
družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 42/2009). Izjema so le določbe o
delniški shemi, ki se nanašajo samo na delniške družbe, ki kotirajo na borzi.
ZUDDob-1 omejuje znesek za udeležbo pri dobičku navzgor tako, da se lahko delavcu
izplačata največ dve povprečni bruto mesečni plači delavca izplačani v poslovnem
letu, na katerega se nanaša uporaba bilančnega dobička. Najvišji možni znesek pa
je 5.000 EUR bruto. Za določitev višine udeležbe na dobičku za posameznega delavca,
mora skupščina sprejeti zelo jasen sklep, iz katerega je razvidno, iz katerega leta
se deli dobiček.
Udeležba pri dobičku je sicer prostovoljna za delavce in družbo. V primeru, da skupščina
družbe sprejme sklep o delitvi več kot 25% bilančnega dobička, pa je potrebno del
dobička obvezno nameniti delavcem. V nadaljevanju ZUDDob-1 določa, da mora biti
v navedenem primeru udeležba delavcev v dobičku najmanj 25% celotnega dobička za
razdelitev. Izjemoma je znesek namenjen delavcem nižji, če bi bili preseženi maksimalno
dovoljeni zneski za izplačilo dobička delavcem, ki so opisani v prejšnjem odstavku.
Družba mora o udeležbi pri dobičku z delavci skleniti pogodbo, s katero se uredi
pravica do udeležbe pri dobičku in s katero se družba, skladno s 1. točko 7. člena
ZUDDob-1 zaveže, da bo delavcem izplačala del dobička, skladno z dogovorjeno shemo.
Na osnovi sklenjene pogodbe in sklepa skupščine o razdelitvi bilančnega dobička
ter ob upoštevanju drugih določil ZUDDob-1, se družbi in delavcem priznajo sledeče
davčne olajšave:
- znesek dobička, ki ga družba izplača delavcem, se šteje kot davčno priznan odhodek,
- v primeru, da nadrejena družba izplača dobiček delavcem na nivoju skupine, se izplačilo
dobička šteje kot davčno priznan odhodek le pri nadrejeni družbi,
- izplačilo dobička delavcem, skladno z ZUDDob-1, je oproščeno plačila prispevkov
za socialno varnost,
- izplačilo dobička delavcem v denarju se všteva v osnovo za dohodnino le v višini
50%,
- če prejme delavec znesek dobička, na podlagi ZUDDob-1 v obliki delnic in s tako
delnico ne more razpolagati tri leta od dneva pridobitve pravice do pripadajočega
zneska dobička, se davčna obveznost odloži do odsvojitve navedene delnice. Davek
pa se obračuna in plača po pravilih, veljavnih za dobiček iz kapitala.
V primeru odsvojitve delnice, pridobljene na osnovi udeležbe delavca v dobičku,
je pomembna cena delnice ob pridobitvi. Za ceno ob pridobitvi se šteje, da je tista
cena za nakup delnic, v času delitve dobička, ki ne sme biti nižja od zadnje tržne
cene že izdanih delnic družbe.
Zadnja tržna cena delnice je povprečna cena že izdanih delnic družbe, s katerimi
bodo delnice, izdane na podlagi delniške sheme (delnic pridobljenih z delitvijo
dobička), sestavljale isti razred, dosežena pri poslovanju s temi delnicami na borzi
v zadnjih 12 mesecih pred pridobitvijo pravice do udeležbe pri dobičku.
Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete
naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):
|
Zanimivosti s portala na področju TAX
|
|
1.
Uporaba nižje stopnje DDV za dobavo knjig: Davčnega zavezanca zanima uporaba
nižje stopnje DDV za dobavo, vključno s knjižnično izposojo, knjig na vseh fizičnih
nosilcih, in sicer v naslednjih primerih:
- pri marketinški agenciji naroči izdelavo naslovne strani in ovoja knjige, tipične
strani, oblikovno ureditev in realizacijo določenega števila izvodov knjige, katere
založnik je. Zanima ga:
- ali marketinška agencija za zaračunanih X število izvodov knjige obračuna DDV po
splošni ali nižji stopnji DDV,
- ali je obdavčitev po splošni ali nižji stopnji DDV odvisna od postavke »X število
izvodov knjige« ali »tiskanje X števila izvodov knjige«,
- kdaj se torej uporabi nižja stopnja DDV – jo lahko uporabi šele založnik.
- šola naroči postavitev in realizacijo tiska X števila izvodov brošure šole, pri
čemer tiskarna izda račun za »X število brošure za šolo«. Zanima ga:
- ali tiskarna zaračuna X število izvodov brošure za šolo po splošni ali po nižji
stopnji DDV.
V obravnavanih primerih je dobava obdavčena z DDV po splošni 20-odstotni stopnji
od davčne osnove. Naročnik (založnik oziroma šola) pri dobavitelju (marketinška
agencija oziroma tiskarna) naroči storitve oblikovanja, ureditve in tiskanja X izvodov
knjige. Tiskar bo sicer prenesel pravico do razpolaganja nad knjigami oziroma brošurami
na naročnika, vendar so navedene storitve, glede na pomembnost, ki jo imajo za naročnika,
čas, ki je potreben za njihovo izvedbo, obdelavo, ki jo zahtevajo izvirni dokumenti,
in del celotnih stroškov, ki ga predstavljajo te storitve, prevladujoče glede na
transakcijo dobave blaga. Tako gre v konkretnem primeru za opravljanje storitev,
ki so obdavčene po splošni stopnji.
|
|
2.
Povprečenje dohodka iz delovnega razmerja po 120. členu ZDoh-2: Dohodek
iz delovnega razmerja, ki je zavezancu izplačan za preteklo leto ali več preteklih
let kot terjatev, ugotovljena po sklepu o potrditvi prisilne poravnave, se obdavči
po povprečni stopnji skladno s prvim odstavkom 120. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2
(Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09). Povprečenje, kot poseben
način ugotavljanja letne davčne obveznosti zavezanca, določa 120. člen ZDoh-2. V
skladu s prvim odstavkom navedenega člena se zavezancu, ki je prejel dohodek iz
delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let,
dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih
let – po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca. Gre za izjemo
od splošnega načina določanja letne dohodnine, katerega namen je ublažitev progresivnosti
stopenj dohodnine v praviloma izjemnih primerih, ko zavezanec v tekočem dohodninskem
letu na podlagi sodne odločbe prejme plače ali druge dohodke iz delovnega razmerja
iz preteklih let.
Postopek prisilne poravnave je postopek zaradi insolventnosti nad pravnimi osebami
in nad podjetnikom, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti
in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/2007, 40/09 in 59/09).
Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je
pristojno okrožno sodišče. Sodišče izda sklep, s katerim potrdi prisilno poravnavo
(209. člen ZFPPIPP). V tem sklepu sodišče poleg odločitve o potrditvi prisilne poravnave
(1. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP) odloči tudi, katere terjatve so ugotovljene
v postopku prisilne poravnave, določi roke za njihovo plačilo in naloži dolžniku,
da mora upnikom te terjatve plačati (3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP).
Skladno s tretjim odstavkom 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi
prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih
v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni
prisilni poravnavi.
Iz navedenega izhaja, da sodišče v sklepu o potrditvi prisilne poravnave naloži
dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave,
v deležu in rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Na tej
podlagi in ob upoštevanju učinkov potrjene prisilne poravnave (214. in 215. člen
ZFPPIPP), se za obdavčitev izplačila dohodkov zaposlenih, prejetih na podlagi sklepa
sodišča o potrditvi prisilne poravnave, upošteva določba prvega odstavka 120. člena
ZDoh-2.
|
Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:
|
Zanimivosti s portala na področju FIN
|
|
1.
Marketing ali trženje: Trženje je širši pojem od prodaje. Z njim določimo:
- izdelek, njegove lastnosti in koristi, ki jih nudi kupcem,
- ceno izdelka, količinske in druge popuste, marže za trgovce in tako dalje,
- distribucijo, torej kako bomo naš izdelek spravili do končnega uporabnika. Bomo
uporabili za distribucijo veletrgovce, posrednike, trgovine na drobno ali pa bomo
prodajali direktno končnem uporabniku,
- tržno komunikacijo, torej oblike oglaševanja, spodbujanje prodaje, odnosov z javnostmi
itd.
Kljub temu, da je prodaja povezana prav z vsemi štirimi točkami je prodaja eno izmed
taktičnih orodij, ki ga trženje uporablja, da doseže svoje cilje.
Informacije prodajalcev o izzivih in pričakovanjih kupcev in distribucijskih partnerjev
so ključne za pravilno in uspešno načrtovanje izdelkov. Če na eni strani trženje
določi pričakovano ali najnižjo zahtevano ceno, so prav prodajalci pogosto tisti,
ki s kupci določijo končno ceno, po kateri se bo posel odvijal. Trženje opredeli,
katere člene v distribucijski verigi bo podjetje izbralo. Na drugi strani pa so
ravno prodajalci tisti, ki določijo, katera so tista podjetja znotraj opredeljenih
členov. Če trženje opredeli, da bo prodaja potekala preko posrednikov, pa so prodajalci
tisti, ki bodo izbrali posamezne posrednike. Nenazadnje je trženje tisto, ki določi
vse elemente komunikacijskega spleta, ki bodo dober glas o izdelku ali storitvi
ponesli v svet. Prodajalci pa so tisto osebje, ki informacije o izdelkih prenesejo
neposredno na kupce in člene distribucijske verige. Na kratko lahko strnemo, da
je prodaja orodje, s katerim lahko strateški marketing izpolni svoje cilje. Ključna
naloga prodaje je, da pripravi kupca do nakupne odločitve in poskrbi, da bo kupec
enako nakupno odločitev ponavljal.
|
|
2.
Upravljanje s tveganji – vzpostavitev sistema notranjih kontrol: Zakon o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),
(Uradni list RS, št. 126/2007) ( v nadaljevanju ZFPPIPP), obravnava upravljanje
s tveganji v 30. in 31. členu. Upravljanje s tveganji opredeljuje kot ugotavljanje,
merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem
o tveganjih, ki jim je ali bi jim bilo lahko podjetje izpostavljeno. Poslovodstvo
mora pri svojem poslovanju upoštevati vsa možna tveganja, še posebej pa:
- kreditno tveganje – tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika
do družbe,
- tržno tveganje – tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih
instrumentov ali spremembe obrestnih mer,
- operativno tveganje – tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
- neustreznega ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
- drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
- neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno
področje družbe, ali
- zunanjih dogodkov ali dejanj,
- likvidnostno tveganje – tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
Za pravilno in pravočasno identifikacijo in kasneje obvladovanje tveganj mora poslovodstvo
družbe zagotoviti vzpostavitev uglašenega in učinkovitega notranjega kontrolnega
sistema, ki podjetju zagotavlja čim boljše delovanje vseh procesov. Z vzpostavitvijo
notranjih kontrol moramo doseči:
- pravočasno identifikacijo tveganj in strokovno upravljanje s tveganji,
- večjo učinkovitost in uspešnost delovanja družbe,
- uvedbo učinkovitih notranjih kontrol v poslovnih procesih in procesu računovodenja,
ki bodo zagotavljale pravilne računovodske informacije, kot osnovo za odločanje
poslovodstva in
- pravočasno zaznavanje in preprečevanje morebitnih prevar.
Notranje kontrole in kontrolni postopki so v pomoč poslovodstvu pri uresničevanju
strategije in ciljev družbe. Notranje kontrole so lahko vgrajene v informacijsko
tehnologijo (samodejne notranje kontrole) ali pa se izvajajo ročno.
|
|
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
|
|
Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti
Rok: 31.5.2010, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec
|
|
Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje,
Priloga A k obrazcu DDV-O
Rok: 31.5.2010, poročanje Davčni upravi Republike Slovenije za pretekli mesec
|
Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja
EU, praktikum
|
Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 17.5.2010 do 23.5.2010
sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 39/2010 in 40/2010)
|
|
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim
odpadom,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 39/2010 z dne 17.5.2010,
veljati začne 1.6.2010.
Uredba določa:
- obvezna ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v kuhinjah
in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti, kuhinjskimi odpadki,
ki nastajajo v gospodinjstvu in zelenim vrtnim odpadom.
- vrste nalog, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja
komunalnih odpadkov na področju ravnanja s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim
odpadom.
Za obvezna ravnanja s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki niso urejena
s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
Izvajalec javne službe:
- mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju,
- zagotoviti, da imajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva možnost prepuščanja
kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v posebnem vodotesnem zabojniku ali
posodi,
- povzročiteljem odpadkov iz gospodinjstev, ki kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad
hišno kompostirajo, storitve zbiranja teh odpadkov ne zaračunava.
|
|
Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega
premoženja;
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 40/2010 z dne, 21.5.2010, velja od
21.5.2010.
V Sklepu o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja se med drugim
doda nov podnaslov »Pogoji, vsebina in način vpisa in izbrisa depozita iz registra«
ter nova 18.a točka, ki se glasi: »V register lahko nasprotna stranka vpiše depozit,
ki se lahko uporabi za zavarovanje terjatev Eurosistema.
Register je centralizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo naslednji podatki
o finančnem premoženju:
- znesek depozita,
- datum vpisa / izbrisa depozita v/iz registra,
- podatek o imetniku depozita (naziv, oznaka, naslov),
- vzpostavitev zavarovanja v korist Banke Slovenije iz depozita.
Vzpostavitev in ukinitev zavarovanja se izvede na podlagi zahtevka nasprotne stranke.
Nasprotna stranka lahko vzpostavi zavarovanje samo za svoje obveznosti.
Nasprotna stranka lahko vzpostavi in ukine zavarovanje na depozitu samo v višini
celotnega zneska depozita.
Pravice Banke Slovenije iz vzpostavljenega zavarovanja na depozitu, ki je vpisan
v register, nastanejo z vpisom te pravice v register in prenehajo z izbrisom pravice
iz registra.
Izbris depozita iz registra se izvede ob dospelosti depozita, če ni več primeren
za zavarovanje terjatev Eurosistema ali na podlagi zahtevka nasprotne stranke.
Na depozitu se vzpostavi zavarovanje z vpisom maksimalne zastavne pravice brez datuma
dospelosti.
Nasprotna stranka ne sme v korist tretjih oseb razpolagati z depozitom, ki je vpisan
v register in na katerem je vpisana pravica zavarovanja v korist Banke Slovenije.
Nasprotna stranka je o nastalih spremembah dolžna obvestiti Banko Slovenije takoj,
ko te nastanejo.
Nasprotna stranka posreduje zahtevke po tem sklepu na obrazcih, ki jih določi Banka
Slovenije in jih objavi na svoji spletni strani.
Podrobnejše postopke in navodila v zvezi z registrom določa uporabniški priročnik,
ki ureja uporabo vezanih depozitov za zavarovanje terjatev Banke Slovenije, ki ga
Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani.«
|
|
Tedenski izbor zakonodaje
|
|
V Poročevalcu Državnega zbora št. 67/2010 je bil objavljen
Predlog zakona o potrošnikih kreditih (ZPotK-1) (prva obravnava - EPA 1062-V).
Nov Zakon o potrošniških kreditih je potrebno sprejeti zaradi zagotovitve pravnega
reda Skupnosti, ki jo zahteva nova Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive
Sveta 87/102/EGS (ULL št. 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66, v nadaljnjem besedilu:
direktiva 2008/48/ES). Poleg tega je zaradi varstva potrošnikov in poštene konkurence
na trgu potrebno zagotoviti bolj učinkovit nadzor nad dajalci kreditov, ki niso
banke in hranilnice. Vzrok za sprejetje direktive 2008/48/ES so bili številni dejavniki.
Evropska komisija je predhodno pripravila poglobljeno analizo izkušenj držav članic
pri izvajanju direktive 87/102/EGS v domači zakonodaji in pri tem ugotovila, da
so med zakoni različnih držav članic o potrošniškem kreditiranju velike razlike.
Notranji trg EU je območje brez notranjih mej, na katerem sta zagotovljena prosti
pretok blaga in storitev ter pravica do ustanavljanja. Eden glavnih ciljev oblikovanja
notranjega trga je tudi prosti pretok finančnih storitev. Evropska komisija je ugotovila,
da so kljub spodbujanju zbliževanja z monetarnim poenotenjem za trg potrošniških
kreditov v EU še vedno značilne razlike med državami in tržna segmentiranost ter
da so razlike predvsem posledica načela minimalne harmonizacije, na katerem je temeljila
direktiva 87/102/EGS. Minimalna harmonizacija pomeni, da direktiva določa samo minimalno
stopnjo varstva potrošnikov, kar državam članicam dopušča, da sprejmejo tudi strožjo
ureditev. To možnost so številne države članice, vključno z Republiko Slovenijo,
izkoristile. V svojih izvedbenih zakonodajah so države članice tako upoštevale tudi
druge vrste kreditnih pogodb, ki niso bile zajete v direktivi 87/102/EGS, ter uporabile
številne dodatne mehanizme varstva potrošnikov. Evropska komisija je ugotovila,
da stvarni in pravni položaj, ki je posledica takih razlik med državami, vodi k
izkrivljanju konkurence med dajalci kreditov in oviranju notranjega trga. Hkrati
to omejuje tudi možnosti potrošnikov za najemanje vse bolj razpoložljivih čezmejnih
kreditov, torej pridobivanje kreditov v drugih državah članicah. Posledica razlik
med zakonodajami držav je tudi ta, da potrošniki ne uživajo enakega varstva v vseh
državah članicah.
|
|
29.5.2010 začnejo veljati novi oziroma spremenjeni zakoni:
|
|
V Uradnem listu RS št. 39/2010 z dne 17.5.2010 je bila objavljena uredba o spremembi
Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente, ki spreminja posamezne
zneske trošarin. Velja od 18.5.2010.
|
Koledar
obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice
Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec
maj, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse
razpisane aktualne seminarje. Novice
pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko
relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v
Arhivu številk.
Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi
v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do
dokumentov v zaprtem delu portala.
|