Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 21, letnik V, 1. junij 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Davčna uprava Republike Slovenije je 20.5.2010 pozvala velike davčne zavezance k sodelovanju na pilotskem projektu horizontalnega monitoringa. Poziv je bil v preteklih tednih kar odmeven v medijih, zato smo se odločili, da v današnji številki TFL Glasnika na kratko napišemo kaj horizontalni monitoring pomeni.

Tema tedna: Horizontalni monitoring

Javni poziv k sodelovanju – Pilotski projekt horizontalnega monitoringa Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) velikim davčnim zavezancem je veljal do ponedeljka 31.5.2010. Izmed prijavljenih velikih davčnih zavezancev bo DURS izbrala pet kandidatov, s katerimi bo izvedla pilotski projekt. Rok za prijavo v pilotski projekt je res že potekel, vendar se bo novi način dela, ki ga prinaša horizontalni monitoring predvidoma postopoma prenašal na vse velike in srednje velike davčne zavezance, ki bodo za tak način dela zainteresirani, kasneje pa tudi na male davčne zavezance in fizične osebe. Horizontalni monitoring je namreč priporočilo OECD. Na temo horizontalnega monitoringa je DURS skupaj z nizozemsko davčno upravo, ki je horizontalni monitoring že uvedla, konec marca pripravila strokovni posvet. Na posvet so bile povabljene banke in veliki ter srednje veliki davčni zavezanci. Posveta so se udeležili tudi predstavniki Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.

Kratek povzetek s posveta sta pripravila g. Darko Končan in g. Aleš Budja. V nadaljevanju povzemamo razlago horizontalnega monitoringa po uradni razlagi DURS in po navedenem članku.

Horizontalni monitoring pomeni spremembo načina sodelovanja med davčno upravo in davčnimi zavezanci, posledično pa tudi davčnimi posredniki. Iz vertikalnega sodelovanja, ko DURS več ali manj predstavlja represivni organ, se uvaja horizontalno sodelovanje, ko davčna uprava in davčni zavezanec sodelujeta in si izmenjujeta znanje ter izkušnje. S takšnim sodelovanjem se vzpostavlja stabilno davčno okolje, ki pomeni za davčno upravo boljše pobiranje davkov, za davčne zavezance pa nižje davčno tveganje. Vse navedeno pa seveda velja ob predpostavki pravočasnega in prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti s strani davčnih zavezancev, v skladu z obstoječo davčno zakonodajo.

Horizontalni monitoring med DURS in davčnim zavezancem se vzpostavi s podpisom medsebojnega sporazuma o sodelovanju. Za velike in srednje velike davčne zavezance se takšen sporazum sklepa individualno, za male davčne zavezance pa bo potrebno najti kompromis, ki bo preprečeval preobsežno administriranje. Na Nizozemskem so sodelovanje uredili tako, da davčna uprava sodeluje z malimi davčnimi zavezanci preko organizacij, ki zastopajo te zavezance. Sklenjen je bil krovni sporazum z organizacijo, člani pa lahko prostovoljno pristopijo k temu sporazumu. Pomembna oblika horizontalnega monitioringa za fizične osebe so pred izpolnjene davčne napovedi, ki jih v primeru dohodnine Slovenija že izvaja.

Ključne značilnosti horizontalnega monitoringa so:

  • Zaupanje, ki pomeni pričakovanje, da bosta obe strani, davčni zavezanec in davčna uprava, ravnali skladno s sklenjenim sporazumom.
  • Razumevanje, ki pomeni, da davčni organ razume poslovne dogodke in značilnosti poslovanja davčnega zavezanca. To je seveda možno, če davčni zavezanec davčni upravi oziroma osebi, ki je v okviru davčne uprave zadolžena za sodelovanje z davčnim zavezancem, pravilno in dovolj natančno razkrije davčno pomembne podatke. Hkrati lahko zahteva od davčne uprave vnaprejšnje razumevanje specifik njegovega poslovanja.
  • Transparentnost, ki se vzpostavi ob izpolnjevanju prvih dveh značilnosti. Sporazum o horizontalnem monitoringu namreč predpostavlja izpolnjevanje obveznosti po vnaprej razkritem postopku sodelovanja.

Prednosti, ki jih prinaša uvedba horizontalnega monitoringa je DURS opredelila takole:

  • odsotnost stroška inšpekcijskega nadzora – naknadni inšpekcijski pregledi pri davčnih zavezancih, vključenih v horizontalni monitoring bodo bolj redki,
  • hitra odzivnost davčne uprave pri izdelavi mnenj o davčno »vprašljivih« situacijah – davčni inšpektorji se bodo lahko posvetili preventivnemu delovanju, če ne bo toliko davčno inšpekcijskih nadzorov,
  • zmanjša se potreba po dragih davčno-svetovalnih storitvah – nasvet davčni zavezanec dobi od DURS,
  • poveča se pogostost davčno inšpekcijskih pregledov pri davčnih zavezancih, ki niso vključeni v horizontalni monitoring – večja disciplina plačevanja davčnih obveznosti,
  • poveča se ugled davčnih zavezancev, ki aktivno sodelujejo z DURS, kar je konkurenčna prednost,
  • vzpostavi se konstruktivnejše razmerje med davčnim zavezancem in DURS,
  • izboljšajo se etični standardi delovanja davčnih zavezancev in
  • povečuje se integriteta davčnega sistema.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Vključitev prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatka k ceni toplote v davčno osnovo za DDV: Prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatek k ceni toplote oziroma k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti, ki so ju dobavitelji električne energije, zemeljskega plina ali toplote dolžni zaračunati končnim odjemalcem, je predmet obdavčitve z DDV. V skladu s 3. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2) so med drugim predmet obdavčitve z DDV tudi dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Davčno osnovo opredeljuje 36. člen Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2). Ta v prvem odstavku določa, da pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali storitvah), ki ga je ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takega prometa, razen DDV, če ni s tem zakonom drugače določeno. V davčno osnovo se na podlagi a) točke petega odstavka 36. člena ZDDV-1 vštevajo tudi, če že niso všteti: trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV, posredni stroški kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve. V obravnavanem primeru tako prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatek k ceni toplote oziroma k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti predstavljata drugo dajatev, ki se v skladu z navedenim vključujeta v davčno osnovo, zato je od skupnega zneska potrebno obračunati DDV.

2. Odbitek DDV na podlagi fiktivnih računov – poslovanje z »missing trader« podjetji: Davčni organ je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da je zavezanec za davek v letu 2006 v knjige prejetih računov med drugimi evidentiral tudi prejete račune od podjetij T in D. Pri preveritvi podatkov je bilo ugotovljeno, da so navedena podjetja po Uredbi Evropske komisije (ES), št. 1925/2004, neplačujoči gospodarski subjekti. Objektivne okoliščine, oziroma indikatorji, ki so dokazovali, da je odgovorna oseba zavezanca za davek vedela oziroma bi morala vedeti, da je pri poslih z navedenimi podjetji obstajal sum goljufivega delovanja, so bile:

  • storitve na prejetih računih nikakor nista mogli opraviti navedeni podjetji, saj nista imeli zaposlenih delavcev ter osnovnih kadrovskih, materialnih in drugih potrebnih virov in nista izpolnjevali drugih pogojev;
  • direktor zavezanca za davek ni kontaktiral z nobeno odgovorno osebo navedenih podjetij, s katerimi naj bi posloval;
  • davčni organ je ugotovil, da ni obstajala nobena druga dodatna dokumentacija oziroma izvirne listine, ki bi dokazovale, katero delo je bilo opravljeno, kje, kdaj in kdo je storitev opravil, prav tako ni bilo nobenih pogodb o opravljenih storitvah navedenih podjetij.

Davčni organ je pri preverjanju dejstev ugotovil, da so bili dani bistveni objektivni elementi, ki so prispevali k ugotovitvi, da je odgovorna oseba zavezanca za davek vedela ali bi morala vedeti, da s knjiženjem prejetih računov in uveljavljanjem vstopnega DDV od prejetih računov od podjetij, sodeluje pri transakcijah, ki so del utaje DDV. Odgovorna oseba zavezanca za davek, tudi če ni zavestno sodelovala pri utaji DDV, je zavestno spregledala objektivne okoliščine, ki so očitno napotovale na to, da so bili prejeti računi od podjetij T in D fiktivni oziroma, da je to goljufija. Glede na navedeno se zavezancu za davek ni priznala pravica do odbitka vstopnega DDV od prejetih računov navedenih podjetij v znesku 93,8 tisoč EUR. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je zavezanec za davek v obdobju od 17. 11. 2006 do 15. 12. 2006 prejel račune za dobavljeno blago in opravljene storitve od podjetja G. Iz podatkov davčnega organa je bilo razvidno, da je bilo podjetje G prijavljeno v sistem DDV od 9. 2. 2007 dalje. Podjetje G torej v času izdaje računov ni bilo zavezanec za DDV, zato ni smelo izkazati DDV na računih; zavezanec za davek torej ni imel pravice do odbitka izkazanega DDV na prejetih računih. Prav tako je bilo v postopku ugotovljeno, da podjetje G na izdanih računih obračunanega DDV ni izkazalo v obračunih DDV-O, saj v letu 2006 davčnemu organu ni predlagalo obračunov DDV, prav tako DDV po navedenih računih ni plačalo. Davčni organ je ugotovil, da je zavezanec za davek neupravičeno odbijal vstopni DDV od prejetih računov podjetja G v znesku 20 tisoč EUR.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN

1. Denarna sredstva: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 7.21 so denarna sredstva po računovodskem razumevanju :

  • gotovina,
  • knjižni denar,
  • denar na poti in
  • denarni ustrezniki.

Gre za širše obravnavanje denarnih sredstev, pri katerem so med denarna sredstva vključena tudi tista sredstva, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v denar kot plačilno sredstvo za poravnavanje dolgov ali za izplačilo s kakšnim drugim namenom neposredno in brez kakršnihkoli omejitev.

V skladu s SRS 7.2 je gotovina denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev (papirnatega denarja), novcev (kovancev) in prejetih čekov. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.

V skladu s SRS 7.5. uvrščamo med denarna sredstva tudi denarne ustreznike. Denarni ustrezniki so naložbe, jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Sem lahko uvrščamo kratkoročne depozite in vloge v bankah (na primer z zapadlostjo v plačilo največ tri mesece po pridobitvi) ter podobne naložbe, ki sicer niso namenjene vzpostavljanju naložb, temveč zagotavljanju plačilne sposobnosti.

2. Ključne značilnosti finančnih naložb: V Slovenskem računovodskem standardu (Uradni list RS, 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 3.1. so finančne naložbe opredeljene kot sestavni del finančnih inštrumentov podjetja in kot finančna sredstva, ki jih ima podjetje naložbenik, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevalo svoje finančne prihodke.

Finančne naložbe so :

  • naložbe v kapital drugih podjetij - so naložbe v kapitalske inštrumente;
  • naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države, območja in občine ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila) - so naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev (med nje štejemo tudi finančne naložbe v kupljene obveznice);
  • pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevanem podjetju.

Poslovne terjatve se ne štejejo kot finančne naložbe, razen tistih, ki so v posesti za trgovanje. Finančne naložbe so tudi naložbe v izpeljane finančne inštrumente.

Finančne naložbe v kapital in finančne naložbe v posojila se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na :

  • uskupinjena odvisna podjetja,
  • pridružena podjetja,
  • skupaj obvladovana podjetja, in
  • druge.

Finančne naložbe so finančna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo kot:

  • dolgoročne finančne naložbe - so tiste, ki jih namerava imeti podjetje naložbenik v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in s katero naj bi dolgoročno dosegalo donos, in ne trgovalo. Tiste dolgoročne naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), ki zapadejo v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe v posojila, to je dolgove drugih podjetij, ki zaradi spremenjenega položaja dolžnikov (na primer stečaja, likvidacije) prenehajo biti dolgoročne, se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti in
  • kratkoročne finančne naložbe - vsaka druga finančna naložba, ki ni dolgoročna finančna naložba, se v bilanci stanja izkazuje kot kratkoročna finančna naložba. Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so praviloma kratkoročne finančne naložbe. Kratkoročne finančne naložbe se lahko ob utemeljenih razlogih na podlagi pogodb spremenijo v dolgoročne finančne naložbe. Kratkoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med dolgoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti.

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 24.5.2010 do 30.5.2010 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 41/2010 in 42/2010)
tfl Uredba o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 41/2010 z dne, 25.5.2010, veljati začne 9.6.2010.

Uredba določa:

  • preverjanje uhajanja in zajemanje ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov,
  • pogoje za vzdrževanje in namestitev opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline,
  • in pogoje za predelavo ter odstranjevanje zajetih ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.

Uredba določa tudi pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki izvaja preverjanje uhajanja, zajem, recikliranje, predelavo in uničenje, ter vzpostavlja sistem poročanja o uvozu, izvozu, proizvodnji in uporabi ozonu škodljivih snovi ter fluoriranih toplogrednih plinov.

Pri namestitvi, obratovanju, vzdrževanju, razgradnji ali odstranjevanju opreme je prepovedano izpuščati v zrak ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline.

Pri namestitvi, obratovanju, vzdrževanju, razgradnji ali odstranjevanju opreme se morajo ozonu škodljive snovi in fluorirani toplogredni plini, preden se predelajo ali odstranijo, zajemati, zato da se reciklirajo na kraju samem ali skladiščijo v posodah.

tfl Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS),
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 42/2010 z dne, 28.5.2010, veljati začne 12.6.2010

Zakon opredeljuje mladinski sektor in določa javni interes v mladinskem sektorju ter način uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju.

Izvajanje zakona temelji na načelih demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju z javnimi zadevami.

Področja mladinskega sektorja se nanašajo na:

  • avtonomijo mladih,
  • neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,
  • dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,
  • skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
  • prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
  • mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,
  • zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,
  • dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in
  • sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.
Tedenski izbor zakonodaje
tfl

V zbirki Poročevalec Državnega zbora št. 68/2010 z dne 20.5.2010 je bil objavljen Predlog zakona o javni agenciji za javno naročanje (prva obravnava - EPA 1064-V).

Z Agencijo za javno naročanje se želi vzpostaviti enotno okolje javnega naročanja. Cilj predlaganega zakona je doseči bolj učinkovito, gospodarno in transparentno javno naročanje ter centralizacija javnih naročil, odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencialnih ponudnikov s ciljem doseganja večje kakovosti za isti denar (value for money) ter omogočiti cenejše blago in storitve (ter dolgoročno tudi gradnje) za potrebe delovanja države, tudi z večjo informatizacijo procesov. Obenem se želi vzpostaviti podporo javnim naročnikom pri oddaji naročil, kjer naročniki sami nimajo dovolj prakse in niso dovolj usposobljeni na področju postopkov oddaj javnih naročil.

Potrebno je vzpostaviti strokovno okolje s prenosom dobrih praks doma in iz tujine ter omogočiti naročnikom dostop do vzorčnih razpisnih dokumentacij, ki morajo odražati aktualno stanje na trgu.

tfl Pravilnik o vsebini in trajanju programa strokovnega usposabljanja za predsednike in direktorje sodišč,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 42/2010 z dne, 28.5.2010, veljati začne 12.6.2010

Usposabljanja za vodstveno funkcijo v sodstvu se udeleži predsednik sodišča v skladu z določbami Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 do 96/2009).

Program usposabljanja je razdeljen po vsebinskih delih, ki obsegajo zlasti naslednja funkcionalna znanja:

  1. vodenje in upravljanje sodišča,
  2. kadrovanje in upravljanje s človeškimi viri,
  3. finančno poslovanje in načrtovanje,
  4. osebna integriteta in varnostna vprašanja.
tfl Pravilnik o merilih za določitev števila sodniških mest,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 42/2010 z dne, 28.5.2010, veljati začne 12.6.2010

Pravilnik predpisuje merila, ki se upoštevajo pri določanju števila sodniških mest na posameznem sodišču.

Merila, ki se upoštevajo pri določitvi števila sodniških mest so:

  • povprečni pretekli pripad zadev (upošteva se povprečno število zadev, ki predstavljajo letni pripad za posamezno vrsto zadeve za posamezno sodišče v zadnjem letu.);
  • povprečni pričakovani pripad zadev (ugotovi se ob upoštevanju povprečnega preteklega pripada zadev v zadnjih treh letih, pričakovanega pripada v naslednjih treh letih z upoštevanjem načrtovanih sprememb zakonodaje in drugih pomembnih okoliščin, ki bistveno vplivajo na obseg dela sodišča, ter števila nerešenih zadev na posameznem sodišču);
  • povprečni čas reševanja zadev(ugotovi se tako, da se na podlagi uradnih statističnih podatkov na ravni države ugotovi število določene vrste zadev, ki jih dejansko navzoči sodnik reši v obdobju enega leta).

Število potrebnih sodniških mest se ugotovi tako, da se povprečni pričakovani pripad zadev deli s povprečnim časom reševanja zadev.

tfl

Od danes veljajo spremenjeni:

ter nova zakona:

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec junij, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.