Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 23, letnik V, 15. junij 2010

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Projekt SEPA – Single Euro Payments Area ali po slovensko enotno območje plačil v evrih je Evropska unija začela z uvedbo evra. Projekt bo v Sloveniji predvidoma zaključen do konca leta 2010. Dokončna uvedba je predvidena do konca leta 2011, ko bo obstoječi plačilni sistem v celoti zamenjan.
Odločili smo se, da današnji TFL Glasnik posvetimo uvedbi enotnega območja plačil v evrih.

Tema tedna: Spremembe na področju plačilnih storitev – uvedba enotnega območja plačil v evrih

Enotno območje plačil v evrih SEPA (Single Euro Payments Area) je evropsko okolje, v katerem bodo gospodarske družbe, posamezniki in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah lahko plačevali in prejemali plačila v evrih ne glede na to, ali gre za plačilo v okviru ene države ali med državami tega območja. Pri tem naj bi veljali enaki osnovni pogoji, pravice in obveznosti za vse.

Območje SEPA zavzema:

  • 16 držav evroobmočja,
  • 11 preostalih držav EU ter
  • Islandijo, Norveško, Liechtenstein in Švico.

Pravila in standardi SEPA pomenijo standardiziran in učinkovitejši čezmejni in notranji, nacionalni plačilni promet. Uporabniki storitev plačilnega prometa bodo imeli možnost izbrati najboljšega ponudnika storitev plačilnega prometa ne glede na državo izvora znotraj notranjega trga EU. V ta namen je potrebno poenotiti zakonodajo ter odpraviti poslovne in tehnične ovire.

Poenotenje zakonodaje se je začelo z Uredbo (ES) 2560/2001 o čezmejnih plačilih Evropske komisije, ki zahteva poenotenje tarif za istovrstna plačila znotraj države in čezmejna plačila v evrih pri posameznem ponudniku storitev plačilnega prometa. Navedeno uredbo je razveljavila Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe ES) 2560/2001, ki je bila objavljena v UL L št. 266, z dne 9. oktobra 2009.

Slovenija je zakonodajo, ki ureja plačilne storitve in sisteme uskladila z evropsko zakonodajo s sprejetjem Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZplaSS) (Uradni list RS, št. 58/2009) z dne 27. julija 2009 in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZplaSS-A) (Uradni list RS št. 34/2010) z dne 30. aprila 2010.

SEPA zajema poslovanje s plačilnimi instrumenti, ki se v Evropi najpogosteje uporabljajo. To so:

  • kreditno plačilo – plačilni instrument, s pomočjo katerega imetnik računa pri banki naroči prenos sredstev ali izvršitev plačila v breme svojega računa pri banki,
  • direktna obremenitev, ki je namenjena enkratnim plačilom v breme večjega števila dolžnikov in plačevanju ponavljajočih se obveznosti večjega števila dolžnikov,
  • kartično poslovanje – posamezniki bodo lahko plačevali z isto kartico na enak način na celotnem območju SEPA ob večji varnosti poslovanja in
  • gotovinsko poslovanje.

Slovenija harmonizacijo plačilnih storitev in produktov izvaja skladno s sprejetim načrtom. Doslej so bile izvedene sledeče aktivnosti (vir: Sporočilo za javnost Združenja bank Slovenije):

  • izvrševanje čezmejnih kreditnih plačil SEPA od 28. januarja 2008,
  • izvrševanje kreditnih plačil v Sloveniji od 4. marca 2009,
  • začetek migracije trajnih nalogov iz nacionalne sheme NPI (Novi Plačilni Instrumenti) v shemo za kreditna plačila SEPA.

Uvedba novega sistema plačevanja bo imela posledice tudi na poslovanje uporabnikov v Sloveniji. Namen je dober – pocenitev storitev plačilnega prometa in standardizacija poslovanja med bankami, vendar vsaka sprememba pomeni tudi spremembe informacijske podpore pri uporabnikih. V naslednji številki TFL Glasnika se bomo posvetili spremembam, ki jih SEPA prinaša na poslovanje uporabnikov pa tudi na informacijske rešitve pri uporabnikih.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Subvencije in izračun odbitnega deleža: Odbitni delež iz drugega odstavka 65. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10) se izračuna tako, da se v števcu enačbe za izračun odbitnega deleža navede skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbiten na podlagi 63. člena tega zakona, v imenovalcu pa skupni znesek letnega prometa brez DDV, ki je zajet v števcu in znesek transakcij, od katerih DDV ni odbiten, vključno s subvencijami (razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev). V imenovalec ulomka za izračun odbitnega deleža se tako vključijo prave subvencije, ne pa tudi subvencije, ki so povezane s ceno blaga ali storitev.

Pravilnik o bivanju v dijaškem domu (Uradni list RS, št. 97/06) v 9. členu določa, da se stroški bivanja v dijaškem domu krijejo iz:

  • oskrbnine,
  • prihodkov iz državnega in občinskega proračuna za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti v domu in investicijsko vzdrževanje ter
  • drugih virov.

Dijaki in študenti plačujejo oskrbnino, ki se določi v skladu z 11. členom Pravilnika o bivanju v dijaškem domu. Druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu, plačujejo ekonomsko oskrbnino, ki jo določi dijaški dom sam. Z oskrbnino se krijejo stroški za prehrano in nastanitev v dijaškem domu. Izhodiščno ceno oskrbnine določi minister na predlog komisije za določanje oskrbnine v dijaških domovih. Izhodiščna cena oskrbnine se določi na podlagi standardov in normativov, določenih za posamezne stroške glede na strukturo stroškov bivanja in prehrane v dijaškem domu. Iz 9. člena Pravilnika o bivanju v dijaškem domu izhaja, da dijaški domovi prejemajo tudi prihodke iz državnega in občinskega proračuna za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti v domu in investicijsko vzdrževanje.

V zvezi z odgovorom na zastavljeno vprašanje ni pomembno, ali so subvencije, ki jih dijaški dom prejme iz proračuna, neposredno povezane s ceno storitev, ki jih opravlja dijaški dom, ali ne. Prejete subvencije se vključujejo v imenovalec ulomka za izračun odbitnega deleža tako v primeru, ko so neposredno povezane s ceno opravljene storitve, kot tudi v primeru, ko s ceno storitve niso neposredno povezane. Za odgovor je pomembna razlaga drugega odstavka 65. člena ZDDV-1. Ta določa, da se v imenovalec ulomka za izračun odbitnega deleža všteva skupni znesek letnega prometa brez DDV, ki je zajet v števcu in znesek transakcij, od katerih DDV ni odbiten, vključno s subvencijami, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev.

2. Trenutek odbitka DDV pri prejemniku blaga in storitev, kadar je ta plačnik DDV: Na podlagi 62. člena ZDDV-1 nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. V skladu s 6. točko 67. člena ZDDV-1 davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago. Pogoje za uveljavljanje pravice do odbitka DDV, ki jih mora izpolnjevati davčni zavezanec, predpisuje 67. člen ZDDV-1, in sicer:

  1. za odbitke v skladu s točko a) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali storitev, mora imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona;
  2. za odbitke v skladu s točko b) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot dobava blaga ali storitev, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;
  3. za odbitke v skladu s točko c) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s pridobitvami blaga znotraj Skupnosti, v obračunu DDV iz 87. člena tega zakona mora navesti vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve, in imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona;
  4. za odbitke v skladu s točko d) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;
  5. za odbitke v skladu s točko e) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z uvozom blaga, mora imeti uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati oziroma omogoča izračun tega zneska;
  6. če je dolžan plačati DDV kot naročnik ali kupec v skladu z 2., 3. in 4. točko prvega odstavka 76. člena ali 76.a členom tega zakona, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN

1. Knjiženje amortizacije opreme razdeljene na dele: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 1.11. se nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, če je ta velika razporedi na njegove dele. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, se obravnava vsak del posebej.

V pojasnilu Slovenskega inštituta za revizijo številka 5 k Uvodu v Slovenske računovodske standarde 2006 – deli opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 75/2006) je razloženo, da skladno s 15. točko Uvoda v SRS 2006 podjetje dele opredmetenih osnovnih sredstev večjih vrednosti, ki imajo različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva (odslej deli opredmetenih osnovnih sredstev), obračunava ločeno za nove nabave po 1. januarju 2006. To pomeni, da podjetje na dan prehoda na SRS (2006) ne izkaže ločeno delov pri tistih opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so bila pridobljena pred prehodom na slovenske računovodske standarde (2006), razen če je ločeno spremljanje delov opredmetenih osnovnih sredstev v računovodskih izkazih zagotavljalo že do vključno 31. decembra 2005.

Za nove nabave po 1. januarju 2006 v smislu 15. točke Uvoda v SRS 2006 se štejejo tudi nove nabave delov tistih opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila pridobljena do vključno 31. decembra 2005. Zato se tudi nabava delov teh opredmetenih osnovnih sredstev po 1. januarju 2006 računovodsko obravnava kot nadomestitev dela opredmetenega osnovnega sredstva. To pomeni, da podjetje ločeno izkaže novo nabavo dela opredmetenega osnovnega sredstva ter odpravi pripoznanje ocenjene preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela opredmetenega osnovnega sredstva, ne glede na to, ali je bil nadomeščeni del amortiziran posebej.

2. Začetno merjenje zalog: V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) SRS 4.12. do SRS 4.18 so bistvene značilnosti začetnega računovodskega merjenja zalog naslednje:

  • Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo:
    • nakupna cena,
    • uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter
    • neposredni stroški nabave.
    Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.
  • Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem ali ožjem pomenu, lahko pa se v utemeljenih okoliščinah ovrednoti z zoženo lastno ceno kot eno skrajnostjo oziroma s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo. Vštevanje posrednih stroškov v ceno količinske enote v zalogi mora biti povezano s spravitvijo zalog do trenutnih nahajališč in trenutnih stopenj dodelave. V vrednost zalog je mogoče všteti stroške izposojanja, s katerimi se financirajo zaloge. Začetno vrednost zalog proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje lahko sestavljajo:
    • proizvajalni stroški v ožjem pomenu so proizvajalni stroški, ki nastajajo v procesu proizvajanja,
    • proizvajalni stroški v širšem pomenu pa proizvajalni stroški, ki nastajajo do dokončanja procesa proizvajanja in obsegajo tudi posredne stroške nakupovanja,
    • zožena lastna cena obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu, posredne stroške nakupovanja, posredne stroške prodajanja in posredne stroške splošnih služb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov izposojanja; če obsega tudi stroške izposojanja, govorimo o polni lastni ceni.

Vrednosti sestavin v ceni količinske enote in celotna cena količinske enote izhajajo ob začetnem pripoznanju iz izvirnih vrednosti. Izjemni stroški neposrednega materiala in neposrednega dela pa tudi izjemni posredni stroški se ne smejo všteti v ceno količinske enote v zalogi. Vštetje stalnega dela posrednih proizvajalnih stroškov mora temeljiti na običajni stopnji izrabe zmogljivosti običajnega obsega proizvajalnih zgradb, opreme in zaposlencev.

Davčno-finančne obveznosti tega tedna

Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov – DVP, Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti – KRD, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti BST, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije SN11 – T, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije – transakcije SN22 – T

Rok: 18.6.2010, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 7.6.2010 do 13.6.2010 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 45/2010 in 46/2010)
tfl Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 13. člena, 1. in 5. točke 14. člena, tretjega odstavka 24. člena, kolikor se nanaša na zaposlovanje duhovnikov, četrtega odstavka 24. člena, kolikor se nanaša na zaposlenega duhovnika, drugega odstavka 25. člena in zadnjega stavka prvega odstavka 27. člena Zakona o verski svobodi, kolikor se nanaša na 24. in 25. člen Zakona o verski svobodi, z odložnim rokom, in o ugotovitvi, da niso v neskladju z Ustavo 24. in 25. člen v delu, ki ni zajet v 4. točki izreka odločbe, 22., 23., 26., 30. in 32. člen ter peti odstavek 27. člena in tretji odstavek 29. člena Zakona o verski svobodi, tretji odstavek 52. člena Zakona o obrambi in 20. člen Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 45/2010 z dne 8.6.2010
  1. Prvi odstavek 13. člena ter 1. in 5. točka 14. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/2007 - ZVS) se razveljavijo.
  2. Razveljavitev iz 1. točke izreka začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
  3. Člen 20 Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/1976 in 42/1986 ter Uradni list RS, št. 22/1991) in tretji odstavek 29. člena ZVS nista v neskladju z Ustavo.
  4. Tretji odstavek 24. člena ZVS, kolikor se nanaša na zaposlovanje duhovnikov, četrti odstavek 24. člena ZVS, kolikor se nanaša na zaposlenega duhovnika, drugi odstavek 25. člena ZVS in zadnji stavek prvega odstavka 27. člena ZVS, kolikor se nanaša na 24. in 25. člen ZVS, se razveljavijo.
  5. Razveljavitev iz 4. točke izreka začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
  6. V delu, ki ni zajet v 4. točki izreka, 24. in 25. člen ZVS nista v neskladju z Ustavo.
  7. Člena 22 in 23 ZVS ter tretji odstavek 52. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/2004 – uradno prečiščeno besedilo) niso v neskladju z Ustavo.
  8. Člen 26 ZVS ni v neskladju z Ustavo.
  9. Peti odstavek 27. člena ZVS ni v neskladju z Ustavo.
  10. Člena 30 in 32 ZVS nista v neskladju z Ustavo.
tfl Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti večjega števila določb Zakona o verski svobodi (ZVS), 20. člena Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji (ZPPVS) ter 52. člena Zakona o obrambi (ZObr-UPB1). Izpodbijanim določbam očita neskladje z 2., 3., 7., 14., 16., 38., 42., 63., 87., 120., 153. in 158. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče ZVS v celoti razveljavi, za izpodbijani določbi ZPPVS in ZObr-UPB1 pa naj ugotovi, da sta v neskladju z Ustavo.
tfl Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 47/2010 z dne 11.6.2010.

Prvi odstavek 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 in 10/2004 - popr.) se razveljavi.

Predlagatelj je vložil tri zahteve za oceno ustavnosti prvega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki določa, da sodišče kljub odgovoru na tožbo tožene stranke proti njej izda zamudno sodbo pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, če tožena stranka ne pride na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo. Predlagatelj se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-164/09 z dne 4. 2. 2010 (Uradni list RS, št. 12/10), s katero je Ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 282. člena ZPP, in povzema njeno vsebino. Meni, da je bil razveljavljeni drugi odstavek 282. člena ZPP vsebinsko podoben prvemu odstavku 28. člena ZDSS-1. Tudi izpodbijana določba ZDSS-1 naj bi sankcionirala izostanek z naroka z namenom povečati aktivnost in odgovornost strank ter preprečiti zavlačevanje oziroma omogočiti zaključek postopka tudi v primerih neupravičene neudeležbe strank. Predlagatelj opozarja, da 19. člen ZDSS-1 v postopku v delovnih in socialnih sporih določa subsidiarno uporabo določb ZPP. Posebnosti ZDSS-1 (zlasti 20. člen, ki določa, da je treba ravnati hitro) naj ne bi pomenile, da je zgolj zaradi zagotavljanja hitrosti postopka izpodbijana ureditev v skladu z Ustavo. Zato naj bi bilo mogoče tudi zanjo trditi, da ne zagotavlja nobenega dodatnega koristnega učinka za doseganje ciljev zakonodajalca ter da pomeni prekomeren poseg v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Tedenski izbor zakonodaje
tfl

Od danes velja spremenjena Uredba o določitvi zneska trošarine za energente, ki zvišuje posamezne zneske trošarin:

  • od motornega bencina iz tarifnih oznak 2710 11 31, 2710 11 41, 2710 11 45, 2710 11 49, 2710 11 51 in 2710 11 59 (za 1.000 litrov) in sicer za:
  • za neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) do manj kot 98: 484,5100 € ter neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) 98 ali več: 484,5100 €,
  • od plinskega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 41 do 2710 19 49 (za 1.000 litrov), in sicer za pogonski namen 427,0000 €.
tfl

V Poročevalcu Državnega zbora št. 80/2010 je bil objavljena prva obravnava Predloga zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1) (EPA 1099-V). Cilji novega ZGeoD so cilji, ki so narekovali sprejem ZGeoD v letu 2000:

  • določitev geodetske dejavnosti in pogojev za opravljanje te dejavnosti; vsebinski del geodetske dejavnosti bodo urejali področni materialni zakoni;
  • določitev nalog geodetske službe, ki se izvaja v javnem interesu;
  • opredelitev možnosti, da se v samoupravni lokalni skupnosti oblikuje lokalna geodetska služba;
  • zagotovitev izvajanja geodetske dejavnosti prek geodetskih podjetij, in sicer tako, da se zagotovi njihova konkurenčnost in enakopravnost;
  • določitev obveznosti geodetskih podjetij in zagotovitev strokovnega izvajanja geodetske dejavnosti;
  • zagotovitev združevanja geodetov v matični sekciji geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije;
  • ureditev varovanja avtorskih pravic države in samoupravnih lokalnih skupnosti na zbirkah geodetskih podatkov in določitev načina uporabe podatkov iz zbirk geodetskih podatkov.

Nov cilj novega ZGeoD je uveljavitev Direktive 2006/123/ES pri izvajanju geodetske dejavnosti v skladu z načeli, ki jih Direktiva 2006/123/ES vzpostavlja za opravljanje storitev in dejavnosti tujih ponudnikov. Namen Direktive 2006/123/ES ni popolna liberalizacija trga storitev, temveč njegovo zagotavljanje z načeli in pravili, ki jih je izoblikovala sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti in jih na novo uvaja Direktiva 2006/123/ES z upravnim sodelovanjem med državami članicami, s poenostavitvijo postopkov ter vzpostavitvijo enotne točke za stike.

Cilji Direktive 2006/123/ES in Zakona o storitvah na notranjem trgu (Uradni list RS, št. 21/2010) so oblikovanje pravnega okvira, s katerim se zagotovijo svoboda ustanavljanja in prosti pretok storitev med državami članicami; upravno sodelovanje med državami članicami za izmenjavo informacij in vzpostavljanje učinkovitega nadzora ter ukrepanja v primeru kršitev med državami članicami; odprava ovir, ki ponudnikom storitev v državah članicah onemogočajo svobodo ustanavljanja, in ovir za prost pretok storitev med državami članicami ter zagotovitev pravne varnosti ponudnikom in prejemnikom, da svobodo ustanavljanja in prost pretok storitev, ki ju zagotavlja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, lahko dejansko uresničijo.

tfl

Z današnjim dnem začne veljati oziroma se uporabljati:

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec junij, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.