Tax-Fin-Lex - Davčni, finančni in pravni portal  

Številka 11, letnik VI, 22. marec 2011

Izpolnite anketodanes, 22.3.2011 je zadnji dan, ko lahko vplivate na novosti, ki jih pripravljamo!

Anketa o zadovoljstvu z Lex novicami in z TFL Glasnikom

Naši dve e-publikaciji, ki ju vsak dan (Lex novice) oz. vsak teden (TFL Glasnik) brezplačno prejemate na vaš e-mail, želimo prenoviti s ciljem, da ju še bolj približamo vašim potrebam in pričakovanjem. Vljudno vas prosimo, da nam pri tem pomagate, si vzamete 2 minuti časa in izpolnite vprašalnik. Vnaprej se vam zahvaljujemo.

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Kot smo napovedali v prejšnji številki TFL Glasnika, se bomo danes posvetili davčnim olajšavam po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki znižujejo davčno osnovo. Davčne olajšave pomenijo stimulacijo določenih dejanj zavezancev, s katerimi država pospešuje razvoj gospodarstva v želeni smeri.

Tema tedna: Davčne olajšave v davčnem obračunu

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 43/2010) (v nadaljevanju ZDDPO-2), predvideva sledeče davčne olajšave:

  • olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšava za investiranje,
  • olajšava za zaposlovanje,
  • olajšava za zaposlovanje invalidov,
  • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in
  • olajšava za donacije.

Davčne olajšave pomenijo trajno znižanje davčne osnove. V nekaterih primerih je davčna olajšava pogojena z bodočimi ravnanji davčnega zavezanca. To pomeni, da je davčni zavezanec določeno obdobje po koriščenju davčne olajšave zavezan ravnati na določen način. Če pogoj ni izpolnjen, mora davčni zavezanec že izkoriščeno davčno olajšavo vrniti v davčno osnovo v obdobju, ko je pogoj prekršen. Na drugi strani pa je nekatere davčne olajšave mogoče prenašati v naslednja davčna obdobja. Nobena davčna olajšava pa v davčnem obračunu ne more presegati davčne osnove.

Olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj lahko davčni zavezanec, skladno z določili 55. člena ZDDPO-2, obračuna v višini 40% vlaganj v raziskave in razvoj v obravnavanem obdobju. Davčna olajšave se prizna do višine davčne osnove in se prenaša v naslednja davčna obdobja, vendar največ v naslednjih pet davčnih obdobij. Praviloma se neizkoriščeni del davčne olajšave iz preteklih obdobij koristi po metodi FIFO – najprej ostanek davčne olajšave starejšega datuma.

Za vlaganja v raziskave in razvoj se štejejo vlaganja v:

  • notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se uporablja izključno in stalno za izvajanje razvojno-raziskovalne dejavnosti zavezanca,
  • nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, tudi povezane osebe, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije.

ZDDPO-2 omogoča višjo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj za zavezance, ki opravljajo dejavnost na področjih države z nižjim bruto domačim proizvodom in imajo na tem področju tudi svoj sedež in sicer:

  • v višini 50% zneska vlaganj v raziskave in razvoj, če ima zavezanec sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15% in
  • v višini 60% zneska vladanj v raziskave in razvoj, če ima zavezanec sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15%.

Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ne more uveljavljati zavezanec v delu, ki je financiran iz sredstev proračuna Republike Slovenije, oziroma proračuna EU, če gre za nepovratna sredstva.

Minister, pristojen za finance podrobneje ureja način uveljavljanja davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj v Pravilniku o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 138/2006) in Uredbi o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 110/2007).

Olajšava za investiranje je bila v času gospodarske recesije ponovno uvedena. Zavezanec jo lahko uveljavlja v višini 30% investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, vendar olajšava ne sme preseči 30.000 EUR. Tudi ta davčna olajšava se prenaša v naslednja davčna obdobja, vendar mora biti izkoriščena v naslednjih petih davčnih obdobjih.

Za investicije v pohištvo in pisarniško pohištvo (razen računalnikov) ter investiranje v motorna vozila (razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURI VI), se davčna olajšava ne prizna.

ZDDPO-2 v 3. odstavku 55.a člena opredeljuje kot davčno nepriznana vlaganja v sledeča neopredmetena sredstva:

  • dobro ime in
  • usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva.

Ne glede na dejstvo, da korigirani Slovenski računovodski standardi, ki so začeli veljati s 1.1.2010, usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva razvrščajo med opredmetena osnovna sredstva in ne več med neopredmetena sredstva menimo, da se investicijska olajšava od tovrstnega investiranja ne prizna.

Davčna olajšava za investiranje je olajšava, ki se trajno prizna po izpolnitvi pogoja, da opreme oziroma neopredmetenega sredstva zavezanec ne sme odtujiti pred potekom treh let po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem, če je to krajše od treh let. Za odtujitev sredstva se v primeru finančnega najema šteje, če najemojemalec izgubi pravico do uporabe opreme. Za odtujitev opreme oziroma neopredmetenega sredstva se šteje tudi prenehanje zavezanca. V primeru, da gre za prenehanje s stečajem oziroma likvidacijo, se šteje za odtujitev začetek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka. Za odtujitev sredstva pa se, skladno z določili 7. odstavka 55.a člena ne štejejo prenos premoženja, zamenjava kapitalskih deležev ter združitve in delitve v skladu s 38 do 54. člena ZDDPO-2.

Olajšave za investiranje ni možno uveljavljati za investicije v delu, ki so financirane iz proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če gre za nepovratna sredstva.

Olajšava za zaposlovanje znaša 45% plače na novo zaposlene osebe, mlajše od 26 let oziroma starejše od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo najmanj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in v obdobju 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zaposlovalcu ali njegovi povezani osebi. Olajšava se uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve. Dodatna pogoja za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje sta:

  • da gre za zaposlitev za nedoločen čas in
  • da gre za povečanje skupnega števila zaposlenih delavcev v davčnem obdobju, v katerem je novi delavec zaposlen (način izračuna povprečja predpisuje 3. odstavek 55.b člena ZDDPO-2).

Olajšava za zaposlovanje in olajšava za zaposlovanje invalidov, ki jo obravnavamo v nadaljevanju, se medsebojno izključujeta.

Olajšava za zaposlovanje invalidov se nanaša na zavezance, ki zaposlujejo invalide, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Davčna olajšava znaša:

  • 50% plače invalida,
  • 70% plače invalida s 100% telesno okvaro in gluhe osebe.

Če zavezanec zaposluje invalide nad predpisano kvoto in njihova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu, lahko uveljavlja olajšavo v višini 70% plač za te osebe, vendar ne sme obračunati olajšave, ki smo jo obravnavali v prejšnjem odstavku.

Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju se lahko uveljavlja v višini plačila vajencu, dijaku ali študentu, vendar največ do 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezen osebe v strokovnem izobraževanju.

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju PDPZ) se prizna, če zavezanec – delodajalec financira pokojninski načrt skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Olajšava se prizna v višini plačanih premij PDPZ izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali državi članici EU po odobrenem in v register vpisanem pokojninskem načrtu. Višina vplačanih premij je omejena navzgor do višine 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delojemalca-zavarovanca, ki pa za leto 2010 ne smejo biti višje od 2.646,21 EUR.

Olajšava za donacije se prizna za v denarju ali naravi izplačane zneske za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene rezidentom Slovenije in rezidentom držav članic EU (razen poslovnih enot v državah, ki niso članice EU), ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje obravnavane nepridobitne dejavnosti. Davčna olajšava se prizna v višini 0,3% obdavčenega prihodka obravnavanega davčnega obdobja.

Poleg navedene davčne olajšave lahko zavezanec uveljavlja tudi 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca za izplačila v denarju in naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ki so ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in delujejo v javnem interesu za te namene. Tudi v tem primeru olajšava velja za rezidente Slovenije in EU (razen poslovnih enot v državah, ki niso članice EU). Obravnavana davčna olajšava se prenaša v naslednja davčna obdobja. Izkoriščena je lahko v naslednjih treh letih.

V 6. odstavku 59. člena ZDDPO-2 razširja pravico do uveljavljanja olajšav, ki smo jih obravnavali v prejšnjih dveh odstavkih, na izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora.

Davčno olajšavo predstavljajo tudi izplačila v denarju in naravi političnim strankam do višine trikratne povprečne mesečne plače na zaposlenega pri zavezancu.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v podsistemu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX

1. Osebni stečaj: Osebni stečaj je izvedba stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je fizična oseba. Za stečaj podjetnika ali zasebnika velja enaka ureditev kot za fizično osebo, kar pomeni, daje še vedno naprej zavezan za dolgove, ki v okviru stečaja niso bili poplačani. Možen je tudi odpust obveznosti. To je poseben postopek, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja.

Namen osebnega stečaja je izenačitev položajev različnih upnikov, tako da bi dobili plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, ter tudi sanacija nastalega dolžnikovega položaja. Osebni stečaj vodi Sodišče v Republiki Sloveniji zoper:

  • fizično osebo, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • porabnika, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji;
  • proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji.

Postopek osebnega stečaja se tako lahko vodi nad premoženjem vsake fizične osebe, ne glede na to, ali je le-ta poslovno sposobna. Kar pomeni, da se lahko osebni stečaj vodi tudi nad mladoletnimi osebami.

Za stečaj podjetnika ali zasebnika velja enaka ureditev kot za fizično osebo, kar pomeni, da je še vedno naprej zavezan za dolgove, ki v okviru stečaja niso bili poplačani. Pod pogojem, da ni v okviru stečajnega postopka izveden postopek odpusta obveznosti, bo podjetnik po zaključenem stečajnem postopku še naprej odgovarjal za dolgove, saj neplačane terjatve po poplačilu iz razdelitvene mase ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka.

2. Prilagajanje davčne osnove rezidentov RS, ki imata v davčnem obdobju izgubo: Šesti odstavek 17. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09) se glasi: »Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu, davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:

  • v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali
  • plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali
  • je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.«

Ali je v primeru povezanih oseb rezidentov po ZDDPO-2, ko oba v davčnem obdobju izkazujeta preteklo davčno izgubo, potrebno prilagajanje davčne osnove pri obračunu DDPO?

V zvezi z vprašanjem pojasnjujemo naslednje:

V primeru povezanih oseb rezidentov po ZDDPO-2, ko oba v davčnem obdobju izkazujeta preteklo davčno izgubo, ni potrebno prilagajanje davčne osnove pri obračunu DDPO.

V skladu s 1. točko šestega odstavka 17. člena ZDDPO-2 se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu, davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da je prilagajanje davčne osnove določeno le, ko je eden izmed rezidentov, ki se šteje za povezano osebo z drugim rezidentom, v posebnem davčnem položaju. V tej določbi je izrecno določeno, da je tak položaj v primeru, če eden od rezidentov v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij. Če preteklo davčno izgubo izkazujeta oba rezidenta, ta pogoj ni izpolnjen, zato se davčna osnova ne prilagaja tako, da se poveča oziroma zmanjša.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN

1. Ključni kazalniki merjenja uspešnosti poslovanja: V skladu z določili 2. odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, 42/2006, 42/2009) (v nadaljevanju ZGD-1) je sestavni del poslovnega poročila gospodarske družbe tudi analiza poslovanja družbe. Pošten prikaz poslovanja družbe mora namreč biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.

V poslovnih poročilih družb se pojavljajo najpogosteje naslednji kazalniki:

  • ROA (angl. return on assets), ki kaže dobiček glede na sredstva ali obveznosti do virov sredstev.
    ROA = dobiček/ povprečno stanje sredstev
  • ROE (angl. return on equity), ki se lahko izraža v dveh različicah:
    • kot razmerje med dobičkom in vloženimi lastnimi sredstvi delničarja (lastnika), kar pomeni, da gre za donosnost lastnega kapitala (angl. return on owner's equity),
    • kot razmerje med dobičkom in trajnim kapitalom oziroma dolgoročnimi obveznostmi sredstev, kar pomeni, da gre za donosnost vloženega kapitala (angl. return on invested capital).
  • ROS (angl. return on sales), ki se izraža kot razmerje med dobičkom iz opravljanja dejavnosti in prihodki od prodaje. Raven merjenja tega kazalnika je lahko:
    • prodaja v podjetju
    • prodaja v oddelku
    • prodaja posameznega izdelka.
  • ROI (angl. return on investments), ki je pokazatelj ugotavljanja donosnosti vloženih sredstev – torej naložbe, ki je razmerje med dobičkom in sredstvi vloženimi v naložbo in se lahko izrazi kot:

    ROI = (dobiček in obresti / prihodki iz prodaje) X (prihodki iz prodaje / vložena sredstva)

    ali

    ROI = dobiček / vložena sredstva

2. Optimalna struktura kapitala: Optimalno strukturo kapitala predstavlja tista kombinacija lastniškega in dolgovanega kapitala, ki še zagotavlja povečevanje vrednosti enote lastniškega kapitala v strukturi kapitala. Znano je, da povečevanje dolgovanega kapitala, ob istočasnem povečevanju obsega poslovanja, povečuje donosnost lastniškega kapitala, če je donosnost vseh sredstev podjetja višja od stroškov dodatnega dolgovanega kapitala. Kadar je donosnost vseh sredstev podjetja manjša od stroškov dolgovanega kapitala, se donosnost lastniškega kapitala zmanjšuje.

Optimalna struktura kapitala je od podjetja do podjetja različna. Koliko bo dolgovanega kapitala je odvisno predvsem od:

  • velikosti podjetja (manjša podjetja so praviloma bolj tvegana in je zato težje pridobiti dolgovani kapital),
  • moči vodstva podjetja v primerjavi z močjo lastnikov (vodstvo se raje odloča za lastniški kapital zaradi večje varnosti, lastniki pa za dolgovani kapital – večje dividende),
  • tveganja plačilne nesposobnosti in posledično višjih stroškov financiranja – stroški finančne stiske,
  • dejavnikov iz okolja (ponudba in povpraševanje na trgu kapitala, višina obrestne mere, višina davčne stopnje, inflacija, i.t.d.).

Slovenski poslovno finančni standardi v načelih dolgoročnega financiranja, glede določanja ustreznega razmerja med lastniškim in dolgovanim kapitalom, dajejo prednost dolgovanemu kapitalu v primeru, da se v podjetju:

  • poveča dobiček,
  • utrdita prodaja in dobiček,
  • izboljša likvidnostna struktura sredstev.

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 14.3.2011 do 20.3.2011 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 18/2011, 19/2011 in 20/2011)
tfl Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP),
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2011 z dne 15.3.2011, velja od 16.3.2011

Zakon ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline. Uporablja se za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost. Zakon se ne uporablja, če je bil nad dolžnikom začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti.

Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni. Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 a ne daljši od 120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja dogovora iz prejšnjega člena.

Če drug zakon ne določa drugače, začne rok iz prejšnjega odstavka teči z dnem:

  • dogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitve, če je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen in je blago prejeto ali storitev opravljena pred dogovorjenim dnem ali na dogovorjeni dan,
  • prejema blaga ali oprave storitve, kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto ali storitev opravljena z zamudo, ali kadar dan prejema blaga ali oprave storitve ni dogovorjen.

Če je dolžnik javni organ, plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni.

tfl Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP),
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 20/2011 z dne 18.3.2011, veljati začne 2.4.2011, uporabljati se začne 1.1.2012

Zakon določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje zaposlovanja, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo.

Zakon ureja tudi načrtovanje razvoja in spodbude za razvoj socialnega podjetništva, sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri sprejemanju razvojnih dokumentov, vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju politik razvoja socialnega podjetništva, ter pristojnosti na področju socialnega podjetništva.

Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.

Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).

Tedenski izbor zakonodaje
tfl

Objavljeni so novi čistopisi:

tfl Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1),
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 17/2011 z dne 11.3.2011, veljati začne 26.3.2011

Zakon ureja pravice in obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, državnih organov, zavodov, javnih agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država.

Zakon določa zasebno varovanje, oblike varovanja, pristojnosti, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja, standarde, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, ukrepe in dolžnosti varnostnika, oznake in delovno obleko, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja tujih oseb, obvezno organiziranje varovanja ter dolžnosti subjektov, nadzor, evidence in kazenske določbe.

Zasebno varovanje se lahko opravlja v naslednjih oblikah varovanja (vrste licenc):

  1. varovanje ljudi in premoženja;
  2. varovanje oseb;
  3. prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;
  4. varovanje javnih zbiranj;
  5. varovanje prireditev v gostinskih lokalih;
  6. upravljanje z varnostno-nadzornim centrom;
  7. načrtovanje sistemov tehničnega varovanja;
  8. izvajanje sistemov tehničnega varovanja.
tfl

Na straneh Državnega zbora RS je objavljen Predlog zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) (prva obravnava, EPA 1635-V).

Cilj predlaganega zakona je zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, skladno z evropskimi direktivami, ter racionalizacija postopkov pravnega varstva, ki potekajo pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo. Predlog zakona ureja tudi varstvo obrambnega in varnostnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil. Poleg pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila se s predlogom Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer z uveljavljenjem ničnosti pogodbe v sodnem postopku pred enim od slovenskih okrožnih sodišč, katerega pristojnost se določi z zakonom, ki ureja sodišča.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec marec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov. V kolikor tovrstnih sporočil ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.