Navigacija
Portal TFL

STA novice / Opozicija kritična do proračuna, koalicijo veseli presežek

torek, 14.11.2017

Ljubljana, 14. novembra (STA) - V opoziciji so do predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki ga danes obravnava DZ, pričakovano kritični. Kot opozarjajo, državljani višjih prilivov zaradi ugodnejših gospodarskih razmer ne občutijo v svojih žepih. V koalicijskih strankah so zadovoljni ob vnovičnem presežku.

"Vlada nam je povedala, da bomo leta 2050 vsi srečni, ni pa nam povedala, kako do te sreče priti," je proračunske dokumente, ki sta jih uvodoma predstavila premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, komentirala Alenka Bratušek (NP). Razmere so dobre, gospodarska rast je več kot štiriodstotna, zato bi morala biti vlada po njenih besedah bolj optimistična, saj razpolaga z veliko veliko več denarja kot v preteklosti.

Kot največje poražence obravnavanih dokumentov je izpostavila upokojence, za katere bodo še vedno veljale nekatere omejitve, ki so bile sprejete v času krize. "Vlada ne najde borih 20 milijonov evrov za to, da končno nehamo z varčevalnimi ukrepi pri upokojencih," je dejala.

"V tem mandatu smo po sušnih petih letih začeli z usklajevanjem pokojnin," jo je spomnil Uroš Prikl (DeSUS) ter dodal: "Smo praktično v ciljni ravnini trajanja tega mandata in nekateri res ne izbirate načinov, kako in kateri družbeni skupini bi bolj pihali na dušo zgolj z namenom pridobitve kakšnega glasu na volitvah."

Poslancem DeSUS se zdijo predlagani proračunski dokumenti dovolj optimistično naravnani, da jih bodo podprli. Seveda so želje praviloma večje, a na koncu je treba doseči nek še sprejemljiv kompromis, je dejal Prikl.

Da ima aktualna vlada na voljo za več kot eno milijardo evrov višje proračunske prihodke kot prejšnja, je tako kot Bratuškova opozoril tudi Marko Pogačnik (SDS). "Boljše gospodarske razmere bi morali čutiti tudi državljani in državljanke v svojih denarnicah," je dejal.

Pogačnik dvomi, da se bo proračun prihodnje leto uspel izviti iz rdečih številk, saj bo presežek po njegovih besedah omogočil zgolj enkratni dogodek - prejem zadržanih kohezijskih sredstev stare finančne perspektive v višini 205 milijonov evrov, o katerih je govorila tudi finančna ministrica. "Slovenija je imela doslej v proračunu samo enkrat presežek, in to je bilo v letu 2008 v času vlade Janeza Janše," je dejal.

Vlada je po oceni SDS dala pri proračunskem načrtovanju prednost predvsem svojemu ugodju, kar dokazuje visoko povečanje obsega sredstev za plače javnih uslužbencev. A če smo že na konju, je po Pogačnikovem mnenju prišel čas za znižanje davčnih obremenitev, denimo vrnitev davka na dodano vrednost nazaj na raven izpred krize.

Strinjal se je Jožef Horvat (NSi). "Vlada povečuje izdatke za plače, namesto da bi znižala davke," je dejal in ji očital negospodarnost. Prihodnje leto bodo proračunski prihodki za 409 milijonov evrov višji, kot se je načrtovalo doslej, kar daje veliko manevrskega prostora za normalizacijo davčnega ter splošnega poslovnega okolja. A vladna koalicija žal te rasti ne zna dobro izkoristiti, je dejal.

"Pričakovanja državljanov ob višji rasti so upravičeno visoka in dolžni smo jih uresničiti," je potrdil Matjaž Han (SD). Hkrati pa je opozoril na v ustavo zapisano fiskalno pravilo, ki od naše države zahteva postopno uravnoteženje javnih financ. Kdor želi drugačen proračun, bo moral zato po njegovih besedah predlagati enostavno izvedljiv način, kako naj to dosežemo.

Han se je strinjal, da bi morali marsikateremu področju nameniti več denarja, denimo za odpravljanje revščine in za investicije v šolstvu. "Vsi imajo veliko želja, a tudi takrat, ko je denarja nekaj več, je treba znati manevrirati med željami in dobro je imeti presežek," je dejal.

Da je tako v letu 2018 kot 2019 po celem desetletju spet načrtovan presežek, je zadovoljna tudi Urška Ban (SMC). "To je odraz odgovornega dela naše vlade," je dejala in dodala: "Slabo stanje javnih financ s proračunsko luknjo, ki je ni uspela zakrpati ne vlada Alenke Bratušek ne vlada pred njo, se torej izteka."

Tudi Banova je spomnila na cilj, da Slovenija strukturno uravnoteži javne finance do leta 2020. Ta cilj bomo dosegli postopoma, ostrejše omejevanje proračunskih odhodkov bi namreč lahko vodilo v krčenje gospodarske aktivnosti. Zato se ji zdi kombinacija ukrepov, ki na eni strani spodbujajo gospodarsko aktivnost in na drugi strani omejujejo javnofinančne odhodke, ustrezna.

Predlog proračunov bosta podprla tudi predstavnika narodnosti. "Z vidika narodnih skupnosti sta predlagana proračuna korektna," je dejal Laszlo Göncz iz poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window