Navigacija Iskanje
Portal TFL

STA novice / Ustavni sodniki začeli ustavno presojo referendumske zakonodaje, Kovačič želi javno obravnavo (zbirno)

četrtek, 11.1.2018

Ljubljana, 11. januarja (STA) - Ustavni sodniki so začeli obravnavo zahteve za oceno ustavnosti referendumske zakonodaje, ki jo je podalo vrhovno sodišče. Od odločitve bo odvisna uveljavitev zakona o drugem tiru, pobudnik referenduma Vili Kovačič pa si želi, da bi ustavno sodišče o zadevi opravilo javno obravnavo. O drugem tiru je danes razpravljala tudi parlamentarna komisija.

Vrhovno sodišče se je na ustavnega obrnilo ob obravnavi Kovačičeve pritožbe, s katero izpodbija poročilo o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru. Vrhovni sodniki so namreč ugotovili, da jim trenutna zakonska ureditev zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu.

Pobudnik referenduma o drugem tiru je v postopku pridobil položaj stranke z interesom in stranskega intervienta. Želi si, da bi ustavno sodišče opravilo javno obravnavo. Kot je poudaril na današnji novinarski konferenci, si želi enakost obeh strani v referendumu, zato pričakuje, da bo ustavno sodišče ocenilo, da je bil lanski referendum neustaven.

Celoten referendum bi morali po Kovačičevem predlogu ponoviti hkrati z enimi od letošnjih volitev, vlada pa naj sredstva za kampanjo in proračuna nameni tudi njemu. Kovačič želi iz odločanja izločiti predsednico ustavnega sodišča, sicer sodnico poročevalko v tem primeru, Jadranko Sovdat in ustavnega sodnika Mateja Acceta. Oba po njegovi oceni kažeta naklonjenost vladni nameri in ne moreta biti nepristranska.

Od odločitve ustavnega sodišča bo odvisna tudi uveljavitev zakona o drugem tiru, na katerem temelji vladni projekt. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in vodja projekta Jure Leben je na današnji nujni seji komisije DZ za nadzor javnih financ izpostavil, da so projekt pripeljali tako daleč, da lahko začnejo s pripravljalnimi deli, a zasaditev prve lopate ovira prav ustavna pobuda.

Nujno sejo komisije je sicer zahtevala poslanska skupina Levica, na njej pa so spregovorili o sodelovanju Madžarske pri projektu. V Levici se po besedah poslanca Mateja T. Vatovca zavzemajo predvsem za izključitev tujega kapitala iz investicije. "Mi trdimo, da je vključitev Madžarske po eni strani škodljiva, po drugi pa nepotrebna," je poudaril.

Škodljiva je po Vatovčevi oceni tudi zato, ker bo Madžarska udeležena pri dobičku, medtem ko bodo stroški upravljanja podjetja 2TDK, v katerem bi z 200 milijonskim kapitalskim vložkom sodelovala Madžarska, padli na Slovenijo. V Levici so prepričani, da lahko Slovenija manjkajočih 200 milijonov evrov zagotovi sama.

Kritičen je bil do vlade, ki ne razkriva zahtev Madžarov v zameno za sodelovanje pri projektu. Vatovec se je skliceval na poročanja medijev in dejal, da naj bi vlada Madžarski odstopila oz. ji dala zemljišča v okolici Luke Koper, kar pa po njegovem ne rešuje ničesar. Luka bi dobila direktno konkurenco, država pa bi blokirala razvoj lastnega pristanišča, je opozoril.

Leben je medtem izpostavil, da imajo temelje za začetek uradnih pogajanj, zato je vlada sprejela pobudo, ki je bila 22. decembra poslana v DZ na odbor za zunanjo politiko. S tem je zavrnil očitke Levice, da se vlada s sosednjo državo pogaja brez zakonske podlage. O pobudi bo v začetku februarja razpravljal odbor DZ za zunanje zadeve.

Državni sekretar je še poudaril, da so v minulem letu tekli neformalni pogovori, ne pa pogajanja. "Neformalni pogovori niso tekli o lastništvu v Luki Koper, o odpiranju koncesije, o kakršnemkoli najemanju v koncesijskem območju, o kakršnikoli aktivnosti, ki bi bila konkurenčna dejavnosti Luki Koper, o neposrednem dostopu do morja ali o lastništvu v infrastrukturi," je dejal.

Leben je predlagal, da se seja zapre za javnost, da bi pobudo za pogajanja tistim, ki so do vpogleda upravičeni, natančneje predstavil. Po skoraj treh ure razprave mu je predsednik komisije Andrej Šircelj ugodil in sejo zaprl.

V razpravi so sicer mnogi povabljeni gosti opozorili pred morebitnimi škodljivimi posledicami vstopa Madžarske v projekt. Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije je izpostavil, da je madžarsko gospodarstvo dolgoletni partner Luke Koper, koprsko pristanišče pa je po njegovih besedah verjetno najpomembnejša vstopna in izstopna točka do morja. "Razumljivo je, da se take komitente skuša obdržati, nerazumljiv pa je način, s katerim praktično vabimo novega gospodarja v lastno hišo," je poudaril.

Novi predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je medtem dejal, da ima Luka samo en interes - komercialnega. Za nas je drugi tir pomemben, upajmo da bo slej ali prej prišel, je dejal. Predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar je vladi čestital za uspeh na referendumu o zakonu o drugem tiru, pri tem pa izrazil prepričanje, da bi zakon padel, če bi bi bilo referendumsko vprašanje, ali želimo dati zemljišča Madžarom.

Generalni direktor podjetja 2TDK Metod Dragonja je pojasnil, da morebitna izključitev Madžarske iz projekta ne bi pomenila le, da mora Slovenija zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov, ampak bi moralo podjetje 2TDK, ki je že pridobilo 109 milijonov evrov vredno nepovratno subvencijo Evropske komisije za graditev sedmih predorov na progi, ta sredstva vrniti. Če želimo sredstva počrpati, moramo zagotoviti vse druge vire, ki so bili predvideni v prijavi na razpis, je pojasnil.

Po koncu seje je Vatovec za STA pojasnil, da je komisija podprla dva od treh sklepov, ki so jih predlagali v Levici. Komisija tako vlado poziva k ustavitvi pogovorov z Madžarsko, dokler pobude za sklenitev pogodbe ne potrdi odbor DZ za zunanjo politiko, ter zahteva, naj ji vlada v sedmih dneh predloži načrt izgradnje drugega tira brez kapitalske udeležbe Madžarske.

Vatovec je še dodal, da je pobuda za začetek pogajanj, ki jo je v DZ poslala vlada, dokaj kratka, vsebuje pa tudi elemente, ki potrjujejo nekatere zadržke, ki jih imajo glede sodelovanja z Madžari v Levici.

Vlada je sicer danes sprejela spremenjeno uredbo o upravljanju koprskega pristanišča, ki omogoča širitev koncesijskega območja in gradnjo srminskega vhoda v Luko Koper. Uredba koncesionarju Luki Koper nalaga tudi, da mora pridobiti obratovalno dovoljenje. Uredba določa, da se območje širi za 14.240 kvadratnih metrov. V teku leta se bodo po napovedih infrastrukturnega ministrstva v skladu s programom razvoja koprskega pristanišča izvajale nadaljnje širitve koncesijskega območja.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window