Navigacija
Portal TFL

STA novice / Kmetijski ministri Višegrajske skupine tudi o prihodnji skupni kmetijski politiki

sreda, 13.6.2018

Babolna, 13. junija (STA) - Kmetijski ministri držav Višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška) ter Bolgarije, Romunije, Slovenije, Hrvaške in Baltskih držav so na dvodnevnem srečanju v madžarski Babolni razpravljali tudi o prihodnosti skupne kmetijske politike. Sredstva se bodo zmanjšala, tudi za Slovenijo, kar je za državo nesprejemljivo.

Zasedanja se je udeležila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, ki je v torek na prvi dan zasedanja, namenjenega skupni evropski kmetijski politiki, poudarila, da za ambiciozne cilje te politike potrebujemo primerno financiranje.

Po predlogu Evropske komisije bo sredstev v evropskem proračunu za skupno kmetijsko politiko v prihodnje manj. Za Slovenijo bo tako v prihodnji finančni perspektivi, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, za neposredna plačila na voljo 3,9 odstotka sredstev manj, za razvoj podeželja pa 15 odstotkov manj. To za Slovenijo ni sprejemljivo, so sporočili z ministrstva. Enako stališče so po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI izrazile vse sodelujoče članice unije.

Strniša je izpostavila, da predlog Evropske komisije, da bi se povečali nacionalni deleži sofinanciranja kmetijske politike, ni primeren, saj bo naletel na nestrinjanje finančnih ministrov držav članic.

"Slovenija bo zaradi novih stopenj sofinanciranja še posebej izpostavljena v zahodni kohezijski regiji, ki predstavlja prehodno regijo. Slovenija se zavzema tudi za to, da se ohrani deleže ovojnice neposrednih plačil, ki se nameni za proizvodno vezana plačila: 13 odstotkov plus dva odstotka za beljakovinske rastline," so navedli.

Strniševa je izrazila skrb, da bo novi izvedbeni model, ki sicer za države članice prinaša več prožnosti pri oblikovanju ukrepov kmetijske politike, zahteval bistveno več dodatnih administrativnih bremen, kot je bilo napovedano v sporočilu Bruslja o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva.

"S tem ne bi dosegli enega izmed glavnih ciljev reforme: prepotrebne poenostavitve izvajanja skupne kmetijske politike. Slovenija se zato zavzema, da se v pogajanjih doseže poenostavitve na področjih strateškega planiranja, procesa potrjevanja, spremljanja in evalvacije," so poudarili na ministrstvu.

Ministri in državni sekretarji so v nadaljevanju izmenjali informacije o dogajanju na kmetijskih trgih in izrazili stališča do možnih intervencijskih ukrepov na ravni EU.

Drugi dan zasedanja je minil v luči podpisa skupne izjave o viziji vzhodno in srednjeevropskih držav za na znanju temelječe kmetijstvo, akvakulturo in gozdarstvo v bioekonomiji, imenovani Bioeast. Države, med njimi Slovenija, so se s podpisom zavzele za povečana vlaganja v raziskave s področja biogospodarstva (predvsem iz postavke za raziskave v predlaganem proračunu EU za 2021-2027 v višini 10 milijard evrov), podpiranje mehanizmov krožnega gospodarstva in za družbo recikliranja ali t.i. "zero waste".

Strniša je v razpravi pred podpisom skupne izjave izpostavila, da EU potrebuje strateško naravnano agendo raziskav in inovacij na področju biogospodarstva. To bo namreč doprineslo k ustreznejšemu postavljanju prioritet regionalnih potreb v kmetijskem sektorju, so še navedli na ministrstvu.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window