Navigacija
Portal TFL

STA novice / Vlada sprejela uredbo o hrupu (dopolnjeno)

četrtek, 14.6.2018

Ljubljana, 14. junija (STA) - Vlada je danes izdala novo uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Spremembe so bile potrebne, ker novelirani zakon o varstvu okolja pristojnemu ministrstvu ni več omogočal izdaje posebnih dovoljenj za čezmerno obremenjevanje s hrupom za gradbišča. Nova uredba sicer ne spreminja dosedanjih mejnih vrednosti hrupa.

Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je bilo treba uredbo spremeniti zaradi sprememb zakona o varstvu okolja, s katerimi so bile opuščene določbe, ki so ministrstvu za okolje in prostor omogočale izdajo posebnih dovoljenj za čezmerne obremenitve okolja, te pa so se uporabljale tudi za čezmerno obremenjevanje s hrupom v obratovanju gradbišč.

"Takšna ureditev se je izkazala za neučinkovito in je pomenila administrativno oviro oz. obremenitev, saj bi bilo treba v Sloveniji izdajati posebna dovoljenja za veliko število gradbišč," so navedli.

Nova ureditev ne spreminja mejnih vrednosti kazalcev hrupa, kot so določeni v veljavni uredbi, so izpostavili.

Uredba za zmanjšanje oz. preprečitev škodljivih učinkov zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu določa stopnje varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ukrepe varstva pred hrupom, ocenjevanje kazalcev hrupa, vsebino okoljevarstvenega dovoljenja, vsebino strokovne ocene skladnosti obratovanja virov hrupa, vsebino ocene obremenjenosti okolja s hrupom in začasne metode za ocenjevanje kazalcev hrupa in njihove prilagoditve, so še navedli.

Uredba med drugim na novo ureja varstvo pred hrupom, ki ga povzročajo gradbišča. Za ta hrup so določene posebne (višje) mejne vrednosti, hkrati pa tudi ukrepi za zmanjšanje hrupa. Tako bo treba zagotoviti gradnjo v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike, uporabo strojev, ki so skladni s predpisi, ki urejajo emisijo hrupa strojev na prostem, in optimiziranje obratovalnega časa teh strojev, celovito urejanje prevoza za potrebe gradnje, uporabo začasnih protihrupnih zaslonov ter izvajanje lastnega ocenjevanja hrupa in dostopnost rezultatov tega ocenjevanja javnosti.

V primerih gradnje objekta, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje, se bo obremenitev okolja s hrupom ugotavljalo na podlagi mejnih vrednosti, ki jih uredba določa za hrup, ki ga povzročajo naprava, obrat ali industrijski kompleks, letališče, ki ni večje letališče, heliport, objekt za pretovor blaga ali odprto parkirišče.

Ali in kako bi lahko nova uredba vplivala na projekt Bežigrajskega športnega parka oziroma obnove Plečnikovega stadiona v Ljubljani - Agencija RS za okolje (Arso) je izdajo okoljevarstvenega soglasja zavrnila zaradi presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa v času gradnje - zaenkrat ni znano. Kot so STA povedali na ministrstvu, o konkretnih primerih ne morejo podajati informacij.

Uredba tudi na novo določa ocenjevanje hrupa iz gostinskega ali zabaviščnega lokala, ki uporablja zvočne naprave zunaj stavbe. Vrednotenje hrupa se bo izvajalo kot ekvivalent ravni hrupa, kar je po navedbah ministrstva za okolje in prostor strožje od sedanje ureditve. Po tej se namreč upoštevajo celoletna povprečja, po novem pa se upošteva hrup tekom dneva, večera ali noči.

Ministrstvo je spremembe uredbe pripravljalo od leta 2016, osnutek je bil v letih 2016 in 2017 dvakrat v javni obravnavi. Postopek so spremljala opozorila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in nevladnih organizacij ter Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

KPK je marca letos med drugim opozorila na po njenem mnenju ne dovolj transparenten postopek priprave predpisa in na nezadostno kakovost vsebine, poleg tega naj bi obstajalo tveganje za koruptivno in neintegritetno ravnanje pri implementaciji uredbe v praksi. Med drugim so opozorili tudi na pritiske ministrstva za infrastrukturo, naj se s spremembo uredbe odpravi pravne podlage za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi čezmerne izpostavljenosti hrupu.

V nevladnih organizacijah so bili med drugim kritični do zvišanja kriterijev za monitoring in ukrepe npr. pri cestnem in železniškem prometu. Izpostavljali so tudi po njihovem mnenju netransparenten postopek priprave predpisa, odsotnost analize razlogov za spremembe in potrebo po vključitvi zainteresirane javnosti v vse faze priprave predpisa. Na podlagi pripomb nevladnikov in javnosti je na morebiti sporno sprejemanje uredbe opozoril tudi Varuh človekovih pravic RS.

V GZS pa so opozarjali, da se obstoječa industrija v posameznih primerih ne bo mogla prilagoditi predpisanim zahtevam, zato so si prizadevali, da bi se v izjemnih primerih ob hkratnem izvajanju ukrepov zniževanja hrupa omogočilo odstopanje obstoječih naprav od predpisanih mejnih vrednosti.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window