Navigacija
Portal TFL

STA novice / Na odboru za pravosodje enotni, da je odločbe ESČP treba spoštovati

petek, 9.11.2018

Ljubljana, 09. novembra (STA) - Večina udeležencev današnje nujne seje odbora DZ za pravosodje je bila kritična do ravnanja vrhovnega sodišča v primeru sodbe ESČP v zadevi Pro Plus. Poudarili so, da je slovensko sodstvo dolžno spoštovati sodbe ESČP, nekateri so tudi menili, da opravičilo vrhovnega sodišča v tej zadevi ni bilo dovolj in da bi za spodrsljaj nekdo moral odgovarjati.

Odbor je namreč na pobudo predsednika odbora Jerneja Vrtovca (NSi) razpravljal o ravnanju vrhovnega sodišča v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v kateri je to ugotovilo, da so slovenska sodišča Pro Plusu kršila pravico do poštenega sojenja, ker pri obravnavi njegove pritožbe na denarno kazen ni bila izvedena javna obravnava.

Na odločitev se je vrhovno sodišče odzvalo na spletni strani. Zapisalo je, da ga ESČP z argumentacijo ni prepričalo ter tudi navedlo, da spoštuje tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo. Takšen odziv so nekateri vidni pravniki in vrhovni sodniki razumeli kot napoved, da vrhovno sodišče sodbe ne bo spoštovalo, zoper kar so javno protestirali. Po protestu je vrhovno sodišče sporočilo, da je bilo narobe razumljeno, odziv je umaknilo in se opravičilo.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je danes v zvezi z omenjenim sporočilom povedal, da "verjetno ni šlo za prav primeren način" odziva, a da se je z njim skušalo opozoriti tudi na težave, s katerimi se sodstvo sooči, ko slovenska zakonodaja ni usklajena z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Zato bi bilo treba po njegovem zakonodajo proučiti in jo po potrebi popraviti.

Pravnik Matej Avbelj je oporekal temu, da bi bila težava v zakonodaji. Po njegovih besedah v zakonu sicer res piše, da sodišče pri obravnavi pritožb, kot je bila podana v primeru Pro Plusa, praviloma ne opravi glavne javne obravnave, a slednje "ne pomeni, da takšne obravnave ne more opraviti". "In če sodna praksa ESČP določa, da je obravnavo treba opraviti, potem jo je pač treba," je dejal.

Na splošno so udeleženci nujne seje ocenjevali, da je bil odziv vrhovnega sodišča neprimeren, Avbelj, poslanci SDS, NSi in Jani Möderndorfer (SMC) so tudi menili, da pri vsem skupaj ne bi smelo ostati zgolj pri opravičilu. Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je tako Florjančiča pozvala, naj pove ime odgovorne osebe, v nasprotnem primeru pa naj odgovornost prevzame sam. Tudi Möderndorfer je menil, da bi se vrhovno sodišče moralo odzvati "z zelo jasnim korakom". "In takrat bi dalo tudi sporočilo vsem prihodnjim funkcionarjem na vrhovnem sodišču, kaj jih čaka, če ne mislijo spoštovati osnovne abecede sodstva," je dejal.

Florjančič se o teh pozivih ni izrekel, prav tako ni želel razkriti avtorja sporočila, saj da bodo o tem, kako je lahko prišlo do takšnega sporočila, opravili interno razpravo. Dejal je le: "Tako pri tem sporočilu kot pri vseh ostalih je bil moj princip tak, da 100-odsotno zaupam vrhovnim sodnikom, ki sestavljajo posamezna sporočila, saj sam nisem strokovnjak in tudi ni moja funkcija, da bi nadziral razmišljanja drugih sodnikov, še posebej ne s pravnih področij, kjer sam nisem doma."

Maša Kociper je dejala, da je jasno, kdo je odgovoren. "Odgovoren je predsednik vrhovnega sodišča, ne glede na to, kdo je napisal sporočilo," je dejala, a dodala, da to še ni razlog za odstop. Nasploh se ji zdi, da gre pri vsem skupaj za "politični spopad znotraj sodstva".

Del razprave so danes sodelujoči namenili tudi temu, v kolikšni meri Slovenija spoštuje odločbe ESČP in ali bi bile potrebne sistemske spremembe zakonodaje. Pravosodna ministrica Andreja Katič je dejala, da Slovenija sodbe spoštuje. Danes po njenih besedah tako ostaja neizvršenih le še 13 sodb. Po njenih besedah Slovenija glede pritožb na ESČP na splošno ne odstopa od drugih držav, je pa imela v preteklosti težave z obsodilnimi obsodbami ESČP zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Manj optimističen je bil Avbelj, ki je enako kot varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer dodatno opozoril na neizvrševanje odločb ustavnega sodišča. Problematične so predvsem tiste, ki zadevajo najranljivejše, to je otroke, ki ostajajo neuresničene iz ideoloških razlogov, je dejal.

Željko Cigler (Levica) pa je ocenil, da je bil večji del današnje razprave zloraba odbora za napade na pravosodje.

Na koncu so člani odbora soglasno potrdili sklep, s katerim odbor vladi predlaga, da prouči zakonodajo s področja spoštovanja odločb ESČP in predlaga morebitne spremembe.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window