Po mnenju pritožbenega sodišča je zato pri odgovoru na vprašanje, ali ima zaznamba pri osnovnem vložku učinke tudi pri podvložkih, potrebno poleg zemljiškoknjižnih pravil upoštevati tudi določbi prvega odstavka 105. in 112. člena SPZ.
Ker je torej prva tožnica po sporazumu z dolžnikom, to je drugo toženko, sprejela nekaj drugega namesto tistega, kar ji je druga toženka po sporazumu iz leta 2002 dolgovala, je obveznost prenehala (prim. 283. člen OZ). Predmet obveznosti druge toženke se je po dogovoru nadomestil z drugim predmetom.
Nezadostno trditveno podlago za dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno
strokovno znanje, s katerim stranka ne razpolaga, se lahko v določeni meri tolerira, če stranka predlaga dokaze, s katerimi se bodo ta dejstva lahko v pravdi ugotovila. V kolikšni meri, je odvisno od okoliščin primera in ne nazadnje tudi od presoje sodišča, pri čemer pa je sodišče, če odloči, da teh dejstev v dokaznem postopku ne bo ugotavljalo zaradi pomanjkljivih trditev o njih, dolžno stranko na to opozoriti in jo pozvati k dopolnitvi navedb.
Procesni ugovor pobota je treba uveljaviti s procesno izjavo o pobotu, ki je lahko bolj ali manj formalna, vendar mora biti jasna in določna. Ne zadostuje torej zgolj trditvena podlaga o obstoju in utemeljenosti terjatve, pač pa mora stranka zahtevek, ki ga uveljavlja v zvezi s to terjatvijo, ustrezno procesuirati.
Obtoženi je glede na izvedene dokaze pripeljal z motornim kolesom, na katerem je sedel še sedaj pokojni prijatelj, po klancu navzdol, v oster nepregledni ovinek. Prav nobenega razloga ni za dvom v izračun izvedenca cestno prometne stroke, da je bila hitrost njegove vožnje, upoštevaje lastnosti in stanje cestišča tolikšna, da z njo ne bi mogel opraviti varnega srečanja z nasproti, izza ovinka pravilno vozečim avtomobilom. Vzrok za nastalo posledico je torej vožnja obtoženega v nasprotju z določili II. odst. 30. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa, kar je sodišče prve stopnje pravilno, skladno dokazom v razlogih izpodbijane sodbe tudi obrazložilo.
vročanje pisanj - odklonitev sprejema - vročanje naslovniku v tujini - dejanski naslov
Od splošnega pravila, da se vroča podnevi od 6. do 22. ure, in sicer v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje, sodišče lahko odstopi, če vročitev na ta način ni mogoča. Ob ugotovitvi sodišča o rednem dolžnikovem prečkanju meje, da pride na naslov svojega bivališča na Š. 75 je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP odredilo vročitev preko Ministrstva za notranje zadeve, Postaje mejne policije. Ni šlo torej za vročanje v tujini, temveč v Sloveniji.
ZIZ člen 24, 197, 198, 208. ZZK-1 člen 6. OZ člen 280, 280/1.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - izvršba na nepremičnine - vrstni red poplačila upnikov
Sodišče je tisto, ki mora spoštovati procesne določbe glede vrstnega reda poplačila, 208. člen pa mu nalaga, da opravi narok, ki je bil tudi opravljen in da se ob tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki je ugotovljeno na naroku. Seveda zakon vseh možnih situacij ne more predvideti, če je sodišče ugotovilo, da je prišlo do prenehanja družbe kot pravne osebe, bi lahko vpogledalo v javno knjigo, register, saj je njegova dolžnost, da upnika, ki ima prednostno pravico do poplačila, tudi poplača.
ureditev meje - močnejša pravica - sporna meja - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - skica zamejničenja - sestavni del sklepa - pravnomočnost sklepa
Po določbi 138. člena ZNP mora biti v postopku ureditve meje skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki sestavni del sklepa (v praksi je to na podlagi 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru). Določba, da bo po pravnomočnosti sklepa izdelan elaborat, ki bo postal sestavni del sklepa, pa je sploh nezakonita. Pravnomočnost sklepa se namreč ne more raztezati na kasneje izdelan elaborat.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062000
ZPP člen 286b.
trditveno in dokazno breme - pravdni stroški - pogodba v korist tretjega - prevalitev dokaznega bremena - uspeh v pravdi - pravočasno grajanje procesnih napak - konkretne trditve - pogodba o sofinanciranju izobraževanj - proračunska sredstva
V podkrepitev svoje odločitve je sodišče prve stopnje pravilno navedlo tudi, da bi morebitno drugačno tolmačenje 4. člena pogodbe pomenilo, da bi imela omenjena pogodba naravo pogodbe v korist tretjega, česar pa iz razloga, ker gre za proračunska sredstva ne more imeti.
Sodišče tožeči stranki ni priznalo nagrade iz naslova „dostava potrdila o plačilu sodne takse, dostava pooblastila, dostava soglasja za udeležbo v postopku mediacije“, ker so takšne „dostave“ strošek, ki se priznava v okviru drugih osnovnih postavk zastopanja ter prijavljenih materialnih stroškov, ki nimajo podlage v 3. odstavku 13. člena OT.
redna vzdrževalna dela na skupnih delih večstanovanjske stavbe – aktivna legitimacija upravnika – sklep etažnih lastnikov – pooblastilo za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti - čiščenje žlebov – odmašitev skupnega stranišča – pluženje snega in posipanje
Po 51. členu SZ-1 ima upravnik pooblastilo za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti brez sklepa etažnih lastnikov. Gre za pravni standard, katerega vsebino mora v vsakem konkretnem primeru zapolniti sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, zlasti merila običajnega ravnanja upravnika. Sodišče prve stopnje je razlagalo preozko, kaj vse so redna vzdrževalna dela manjše vrednosti, ki jih lahko upravnik opravi brez sklepa etažnih lastnikov in pri tem ni upoštevalo, da ima upravnik že po zakonu pooblastilo, da skrbi za vzdrževanje in obratovanje stavbe.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presodilo, da upravnik ni aktivno legitimiran za izterjavo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, ki jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev, na temelju neupravičene obogatitve. Sodna praksa je zavzela stališče, da v takšnem primeru prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika temelji na določilu 218. člena ZOR oziroma sedaj 197. člena OZ. 71. člen SZ-1, v konkretnem primeru ni uporabljiv, saj ureja razmerje med etažnimi lastniki in tretjimi osebami, ne pa med etažnimi lastniki in
Po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP je bistveno, da dokazi niso v nasprotju z dejanskimi trditvami, in ne gre za to, da bi jih potrjevali. Pri zamudni sodbi sodišče ne ocenjuje dokazov, ampak jih presoja le toliko, da ugotovi, ali so v nasprotju s trditvami. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče prve sodbe v nasprotju z določbo 318. člena ZPP ocenjevalo dokaze, ki jih je predložil tožnik, in na podlagi ocene dokazov prišlo do zaključka, da zahtevek ni utemeljen. Tak način odločanja, kadar toženec ne odgovori na tožbo, je napačen. Sodišče bi moralo iz tožbe izluščiti pravno odločilna dejstva in na njihovi podlagi (ne da bi se spuščalo v presojo, ali so ta dejstva s predlaganimi dokazi izkazana, saj se šteje, da jih toženec priznava) ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke. Poenostavljeno povedano, ali bi sodišče zahtevku moralo (vsaj delno) ugoditi, če držijo vsa dejstva, ki so navedena v tožbi. Le če bi se pri tem izkazalo, da zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi, bi lahko izdalo zavrnilno zamudno sodbo.