stečajni postopek – postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije – razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom
Subjekt vpisa ima v postopku izbrisa do poteka roka za ugovor čas, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja), s čimer se izogne izbrisu. V primeru, da subjekt vpisa takšnega predloga do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ne stori, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti ni mogoče meritorno odločati.
stroški postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov – nepristop na narok - umik tožbe – ustavitev postopka
Če stranka na naroku za glavno obravnavo, na katerem je sodišče v njeni odsotnosti zaključilo obravnavanje zadeve, ni navzoča, izgubi pravico do povračila stroškov, ki jih je nameravala uveljaviti.
Funkcija likvidacijskega ali stečajnega upravitelja sama po sebi ne pomeni tolikšne povezanosti s sodnico, da bi bil to zadosten razlog za njeno izločitev. Drugačni neprimerni stiki med upraviteljem oz. upraviteljico in sodnico pa niso ne opredeljeni ne dokazani.
Oteževanje postopka z nenehnimi zahtevami za izločitev pomeni izkoriščanje procesnih pravic v nasprotju z namenom, za katerega so predvidene. Ker so procesna ravnanja, ki pomenijo zlorabo procesnih pravic, protipravna in zato nična, jih sodišče ne sme upoštevati.
Nestrinjanje z sodničinimi odločitvami in vodenjem postopka samo po sebi ni izločitveni razlog. To so razlogi za izpodbijanje odločb s predpisanimi pravnimi sredstvi in se njihova utemeljenost presoja v postopkih v zvezi s temi sredstvi.
Načeloma praksa in teorija izenačujeta vrednost in učinke cesionarjevega obvestila z naznanitvijo. Učinke pa zavračata, če iz okoliščin izhaja, da se na cesionarjevo obvestilo ni mogoče zanesti. Prav za takšno situacijo gre v tem primeru. Dolžnik se na cesionarjevo obvestilo s priloženo pogodbo brez datuma, žiga in navedbe, kdo jo je za cesionarja sploh podpisal, ni mogel zanesti. Zato je njegova izpolnitev cedentu veljavna. Terjatev pa je zaradi izpolnitve prenehala (1. odstavek 270. člena OZ).
V 1. odstavku 12. člena ZOdv je določeno, da lahko stranka pooblastilo ob vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove. Pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom, je nična (1. odstavek 86. člena OZ). Zato je pogodba št. 02/EM/GP nična v delu, v katerem se je dolžnik zavezal, da odvetniku E. M. ne bo preklical pooblastila, na podlagi 249. člena OZ pa je ničen tudi dogovor o pogodbeni kazni, ki ima pravno usodo obveznosti, na katero se nanaša.
umik predloga za pregon – sklep o ustavitvi postopka – zavrnilna sodba
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 8.10.2009 je razvidno, da je na njej zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke A.M. dejansko bil navzoč in je podal izjavo, da predlog za pregon umika. Res je šele potem in očitno po ugotovitvi, da kaznivo dejanje nasilništva ni pregonljivo na predlog, okrožna državna tožilka spremenila obtožbeni očitek tako v abstraktnem delu kot v pravni opredelitvi v kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. Tudi po tej modifikaciji obtožnega akta, ki je prav tako razvidna iz že navedenega zapisnika z dne 8.10.2009, je zakoniti zastopnik izjavil,da predlog za pregon umika, takšno svojo odločitev pa tudi potrdil s podpisom.
Sodišče bi glede na to, da je že bila v teku glavna obravnava po ugotovitvi, da je predlog za pregon umaknjen, moralo izdati zavrnilno sodbo, ne pa sklep o ustavitvi postopka.
Vse dokler tožeča stranka svojega dolga v višini 1.075.000,00 EUR z obrestmi ne bo poravnala, obstaja možnost, da bo dogovor iz 3. člena pogodbe o načinu poravnavanja tega dolga kršila, s kršitvijo te pogodbene obveznosti pa bodo tožene stranke pridobile pravice do uveljavljanja pogodbene kazni, v zavarovanje katere so pridobile sporne menice.
Glede na to, da je tožnik kot odvetnik zastopal toženca v njegovi izvršilni zadevi, da toženec ni dokazal trditve, da je tožnik opravil storitev zastopanja z napakami, da je tožnik opravil svoje delo zastopanja skladno s standardi, ki se zahtevajo od povprečno skrbnega odvetnika oziroma v skladu z določili OZ o mandatni pogodbi, ki urejajo obveznosti mandatarja (prevzemnika naročila) ter da je tožnik izstavil tožencu za svoje storitve zastopanja vtoževani račun, sestavljen v skladu z Odvetniško tarifo, katerega pa toženec ni plačal, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Mandatar ima namreč pravico do plačila za svoj trud oziroma opravljeno storitev.
pasivna legitimacija upravnika – odgovornost upravnika za plačilo dimnikarskih storitev – odgovornost upravnika za plačilo rednih vzdrževalnih del - upravnik
Nobene zakonite podlage namreč ni, da bi upravnik moral iz lastnih sredstev poplačevati dolgove etažnih lastnikov in nato sam terjati plačilo od njih, kot zmotno meni pritožnik. Sklicevanje na izvršilne postopke, v katerih upravniki terjajo plačilo od etažnih lastnikov, ki ne plačujejo svojih obveznosti, na drugačno presojo ne more vplivati, saj gre lahko za celo vrsto različnih situacij, bodisi, da upravniki terjajo etažne lastnike le za svoje upravniške storitve, bodisi, da so upravniki po pogodbi o upravljanju z etažnimi lastniki prevzeli materialnopravne obveznosti etažnih lastnikov do tretjih oseb.
Obvezna sestavina predloga za izvršbo zoper dolžnikovega delodajalca iz naslova odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov je tudi navedba dolžnikove obveznosti, zato sodišče v primeru, ko v predlogu za izvršbo upnik ne opredeli svoje denarne terjatve, s takšno vlogo ravna kot z nepopolno vlogo.
pritožba proti sklepu o ugovoru zoper odmero sodne takse – pravni interes – dopustnost pritožbe proti sklepu o ugovoru zoper odmero sodne takse
Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-207/09, proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odmero sodne takse pritožba ni dovoljena. V citirani zadevi je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da bi pritožnik, če sodne takse ne bi plačal in zato ne bi bil deležen pravnega varstva, moral izkoristiti pravna sredstva zoper sklep, s katerim bi sodišče zaradi neplačila sodne takse zavrglo njegovo vlogo. Četudi v predmetni zadevi situacija ni identična, saj je pritožbeno sodišče o pritožbi zoper sodbo odločilo, ne da bi bila taksa za pritožbo plačana, pritožbeno sodišče ne najde argumentov za drugačno stališče od tistega, ki izhaja iz citirane ustavne odločbe. Meni namreč, da previsoko odmerjena in plačana taksa ni ovira za izvedbo postopka za vrnitev preplačane takse.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063446
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/5. ZIZ člen 272, 275, 275/2.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe
Določila 123. člena ZIL-1 je potrebno razumeti v tej smeri, da bo predlagatelj regulacijsko začasno odredbo v smislu pogojev iz 2. odstavka 123. člena ZIL-1 lahko utemeljeval le z izkazovanjem točke b), to je s potrebnostjo izdaje začasne odredbe za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, ali z utemeljitvijo točke c), to je z nenastankom hujših neugodnih posledic na strani dolžnika v primeru kasneje izkazane neutemeljenosti začasne odredbe od posledic upnika v primeru neizdaje začasne odredbe.
naročniško razmerje za telefon - zavrnitev računa - odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - klicni program (avtodeal) - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov
Tožeča stranka ni zagotovila varnosti svojega omrežja, kot ji to nalaga 102. člena ZEKom, predvsem pa ni pravilno obvestila svojih uporabnikov o možnih zlorabah, kar je bila njena dolžnost, saj je vedela za problem zlorab preko spletnih klicalnikov. Tožeča stranka je ravnala neskrbno, saj je vedela za možnost zlorab preko klicnih programov, vendar ni storila zadostnih ukrepov, da bi takšne zlorabe preprečila, saj takšen program deluje prav preko omrežja tožeče stranke, s katerim tožeča stranka nastopa na trgu kot ponudnik.
Ob ugotovitvah prvostopnega sodišča, da je bila tožena stranka do zaključka leta 2006 večinska lastnica delnic tožeče stranke in da se je kot taka, kar tudi sama priznava, neprestano ukvarjala z likvidnostnimi težavami tožeče stranke, zlasti da je bila seznanjena s poslovnim načrtom, v katerem je bila v letu 2007 predvidevana izguba kar v višini 5,5 mio EUR, pritožbeno sodišče zaključuje, da prvostopna presoja o tem, da subjektivni element izpodbojnosti pri toženi stranki ni bil podan, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Cilj vsake gospodarske družbe je ustvarjanje dobička. Vedenje tožene stranke decembra 2006, da bo tožeča stranka leta 2007 poslovala z izgubo, pa po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za presojo, da je tožena stranka vedela, da se tožeča stranka nahaja v slabi ekonomsko-finančni situaciji.
neupravičena pridobitev – subvencija zaradi predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev brezposelne osebe – nemožnost izpolnitve
Tožena stranka bi morala za ohranitev pravice do subvencije zaposliti delavce v soglasju s tožečo stranko (zavodom). Na temelju pogodbe ni bila upravičena sama izbirati, katere brezposelne osebe bo vključila v zaposlitveni program po pogodbi, pa čeprav bi te osebe ustrezale kriteriju „težje zaposljivih oseb“ iz 2. člena pogodbe.
Dolžnost, da tožeča stranka (zavod) toženi stranki (izvajalcu) napoti drugo brezposelno osebo, mogoče razumeti zgolj kot sodelovalno dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb). Vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela.
stalno prebivališče - dodatek za pomoč in postrežbo
Tožnik, čeprav je uživalec invalidske pokojnine (v Sloveniji), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ker v Sloveniji nima stalnega prebivališča, oziroma nima dovoljenja za stalno prebivanje.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.A. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Zaradi neažurnega poslovanja organov je bilo storilcu danih več pravic, kot bi mu jih sicer šlo, saj je ministrstvo storilca napotilo na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, čeprav pogojev za napotitev na dan 6.1.2010 ni izpolnjeval. To pa ne spremeni dejstva, da je storilec že 29.12.2009 presegel 18 kazenskih točk, saj se kazenske točke dosežejo s pravnomočnostjo odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene in ne šele z njenim vpisom v skupno evidenco kazenskih točk. Poleg tega pa ima storilec kljub opravljenemu programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in izbrisu 4 kazenskih točk, v skupni evidenci kazenskih točk še vedno vpisanih 19 kazenskih točk.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ-1 člen 15, 16, 60, 66, 66/3, 67, 67/3, 91, 92, 94.
invalidnost – samozaposleni
Ker je toženec priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja tožniku zavrnil na podlagi 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1, po kateri lahko samozaposleni zavarovanci v primeru III. kategorije invalidnosti uveljavijo le pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, za katero je ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z ustavo, je odločitev toženca nepravilna in nezakonita. Če tožnik še lahko dela v svojem poklicu ter na podlagi ugotovitev, kakšna je njegova preostala delovna zmožnost, je zato treba ponovno odločiti o tožnikovih pravicah iz invalidskega zavarovanja.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ-1 člen 15, 16, 60, 66, 66/3, 67, 67/3, 91, 92, 94.
invalidnost – samozaposleni
Ustavno sodišče RS je odločilo, da je 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem lahko samozaposleni zavarovanci v primeru III. kategorije invalidnosti uveljavijo le pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, v neskladju z ustavo. Zato je odločba toženca, s katero tožniku samozaposlenemu zavarovancu, za katerega je ugotovil, da je invalid III. kategorije z omejeno zmanjšano delovno zmožnostjo, ker ni več zmožen opravljati dela, na katero je bil razporejen, oziroma ga je opravljal v času nastanka invalidnosti, lahko pa opravlja to delo le s časom, krajšim od polnega, vendar z omejitvijo del, in tožniku ni priznal pravic na podlagi invalidnosti, nepravilna in nezakonita.
ugovor ogroženosti – učinki ugovora ogroženosti – izpolnitveni zahtevek
Učinki ugovora iz 102. člena OZ so: zadržanje izpolnitve, dodatno zavarovanje in prenehanje pogodbe. Zato 102. člen OZ tožeči stranki ne daje upravičenja, da od tožene stranke zahteva, da izpolni svojo obveznost.
delna invalidska pokojnina - izplačevanje - pogoj pričetka dela
Čeprav je imel tožnik z izvršljivo odločbo priznano pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in do delne invalidske pokojnine, pogoj za izplačevanje delne invalidske pokojnine ni bil izpolnjen, ker na delu s skrajšanim delovnim časom zaradi ugotovljene začasne nezmožnosti za delo niti ni mogel niti ni bil dolžan pričeti delati. Delna invalidska pokojnina se izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom in vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
ZNP člen 9, 9/2, 118, 118/2, 118/3. SPZ člen 110, 110/1, 110/2.
delitev stvari v solastnini – etažna lastnina – napotitev na pravdo
Če bo v nadaljnjem postopku predlagatelj vztrajal, da je nepremičnina že razdeljena po etažah, tedaj ne bo pogojev za prekinitev postopka, pač pa bo njegov predlog treba zavrniti. V samostojnem postopku bo lahko uveljavljal bodisi, da je nepremičnina že razdeljena, bodisi bo v nepravdnem postopku zahteval razdelitev solastnine na nepremičnini v etažno lastnino.