nedopustnost izvršbe – izpodbijanje dovoljenosti izvršbe – ugovor zoper terjatev - predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, ki oziroma kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je dovoljena samo v povezavi z ugovornim postopkom: pogoj za njeno dovoljenost pa je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je tožba dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore: (1) da je terjatev iz izvršilnega naslova prenehala obstajati na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe oziroma po sklenitvi sodne poravnave kot izvršilnega naslova, (2) da je upnik odložil izpolnitev terjatve za čas, ki še ni potekel in (3) da je terjatev zastarala.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – nujni postopek – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve – odklanjanje zdravljenja
Pri A. K. je prisotna duševna motnja – paranoidna shizofrenija, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti, ogroža pa tudi svoje zdravje oziroma celo življenje . A. K. bi na prostosti ogrožala svoje zdravje in tudi življenje s tem, ko bi spet nehala jesti in bi se tudi sicer hudo telesno zanemarila, upoštevati je tudi zaključek o odklanjanju zdravljenja. Ker udeleženki zaenkrat ni mogoče pomagati z milejšimi ukrepi, saj je zdravljenje na oddelku s posebnim nadzorom nujno, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je bilo zdravljenje odrejeno, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njene svobode.
Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, ki pa jo je nato med pritožbenim postopkom umaknila. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni izdalo odločbe, je ob smiselni uporabi 3. odstavka 188. člena ZPP sklenilo, da se pritožbeni postopek ustavi.
ZBH člen 2, 34, 63, 79. ZHKS člen 11, 15. ZBan člen 240, 241, 241/2, 241/3, 241/4, 244, 244/1.
hranilnokreditna služba – nadzor nad hranilnicami – nadzor nad varnim in skrbnim poslovanjem – vloga Banke Slovenije – jamstvo ustanoviteljev
Nadzor glede varnega in skrbnega poslovanja je bila tožena stranka (BS) zavezana opravljati le nad bankami in hranilnicami, ki jim je izdala dovoljenje za poslovanje, na pa nad hranilno kreditnimi službami.
ZPIZ člen 39. ZPIZ-1 člen 34, 50, 156, 396, 406, 409. ZPPPAI člen 7, 7/2, 8, 10.
pokojnina pod ugodnejšimi pogoji – azbestni zakon
Za čas, ko je bila tožnica prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni izpolnjevala pogoja prenehanja zavarovanja za pridobitev pravice do pokojnine, zato ji je bila pravica do pokojnine po ZPPPAI sicer priznana na dan izpolnitve pogojev starosti, pokojninske dobe, dobe uporabe azbesta in prenehanja delovnega razmerja iz 2. odstavka 7. člena in 8. člena ZPPPAI, pravico do pokojnine pa je pridobila od prvega dne po prenehanju zavarovanja dalje.
Ker se pokojnina, priznana po ZPPPAI, odmeri in izplačuje po predpisih, veljavnih na dan priznanja pravice, kar je v tožničinem primeru po ZPIZ-1 (pravica priznana v letu 2003), ki za določitev pokojninske osnove določa najugodnejše 13-letno povprečje plač, tožnica neutemeljeno uveljavlja določitev pokojninske osnove na podlagi najugodnejšega 10-letnega povprečja plač.
oprostitev plačila sodnih taks – obrazec o premoženjskem stanju – dokazila o premoženjskem stanju
Tožnik je priložil k svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pisno izjavo na predpisanem obrazcu, vendar brez ustreznih podatkov o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
posest - motenje posesti - dejanska oblast nad stvarjo
Bistvo posesti je v tem, da posestnik izvršuje dejansko oblast nad stvarjo. Njegova posest pa mora biti vidna navzven oziroma transparentna, trajna in izključujoča. Zato vsakršno razmerje tožeče stranke do določene stvari še ne predstavlja posesti z navedenimi elementi oziroma značilnostmi.
objektivna odgovornost imetnika živali - nepremoženjska škoda - skrbnost dobrega strokovnjaka - nevarna žival - imetnik živali - predvidljivost škodnega ravnanja
Tožena stranka se z javnim prikazovanjem divjih živali ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, zato zanjo velja skrbnost dobrega strokovnjaka. V okviru te skrbnosti mora toženec računati z možnostjo, da bo kateri od obiskovalcev varovalno ograjo prestopil in se približal živalim, kljub opozorilnim tablam s prepovedjo takega ravnanja. Predvidljivosti škodnega ravnanja obiskovalcev, predvsem pa otrok, ne izključuje niti dejstvo, da doslej do enakega škodnega dogodka ni prišlo. Škodni dogodek bi toženec kot profesionalec lahko predvidel in se mu tudi izognil.
stanovanjska pravica – imetnik stanovanjske pravice - najemna pogodba za določen čas – neupravičeni zastopnik
Imetnik stanovanjske pravice, ki ne uveljavi upravičenja iz drugega odstavka 147. člena Stanovanjskega zakona, lahko z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, s tem pa nobeden od pogodbenikov ne krši zakonskih določb, saj je sklenitev take pogodbe posledica doseženega soglasja pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057439
OZ člen 357, 357/1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
nezgodno zavarovanje - objektivna odgovornost - zastaranje terjatve iz zavarovalne pogodbe - posredni oškodovanci - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - nesreča pri vstopanju na vlak - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Začetek teka subjektivnega roka pri zavarovalnih pogodbah se veže na nastop zavarovalnega primera, ne pa na trenutek, ko so tožniki zvedeli za zavarovalno pogodbo. Z vloženo tožbo za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega zastaranje zahtevka za plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja ni bilo pretrgano.
Toženčev predlog iz 2. odst. 278. člena ZIZ je sodišče prve stopnje vročilo tožnici šele skupaj z izpodbijanim sklepom, zaradi česar tožnica utemeljeno očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 34, 131, 131/1, 131/2, 151. ZIZ člen 58.
postopek zaradi insolventnosti - nedopustnost izdaje sklepa o izvršbi proti insolventnemu dolžniku - pravne posledice začetka prisilne poravnave - opravljanje rednih poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti - nedopustnost izvršbe za terjatve iz rednih poslov - ZFPPIPP - izjeme
ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za terjatev iz takšnega posla (in je terjatev nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave), ker ta ne spada med izjeme, ki jih določa 2. odst. 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi.
KZ člen 217, 217/1 KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 373, 373/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja – goljufija – nastanek škode – pridobitev premoženjske koristi
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že obdolženčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja drugi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
delitev solastnine – spor o velikost solastninskih deležev – napotitev na pravdo – prekluzija v sporu o velikosti solastninskih deležev
Nasprotne udeleženke se v konkretni situaciji ne morejo sklicevati na določbe o prekluziji, kolikor je med udeleženci spor o velikosti solastninskih deležev nepremičnine, ki je predmet delitve, saj sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna, sicer je napotitev nujna.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravnomočnost sklepa o obstoju izbrisnega razloga
Dejstvo, da je bil sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra izdan na podlagi nepravnomočnega sklepa o ugoditvi izbrisnega razloga, je dovoljeno uveljavljati kot pritožbeni razlog le v pravočasni pritožbi zoper objavljen sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije. Zoper vsak sklep registrskega sodišča je namreč dovoljena pritožba (1. odstavek 14. člena ZSReg).
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (kršitev načela kontradiktornosti in kršitev načela neposrednosti), ker sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje, na katerega je imela tožena stranka pripombe oziroma je izrazila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4, 163, 202a. ZOdvT člen 32.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – plačnik stroškov postopka – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje višjega sodišča o pritožbi – prepoved reformatio in peius – veljavnost načela prepoved reformatio in peius
Za priznanje priglašenih stroškov v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo zakonske osnove, saj na podlagi 4. odstavka 144. člena ZP-1, upoštevajoč logično razlago glede na 1. odstavek 144. člena, stroški obdolženčevega zastopanja bremene proračun le v primeru ustavitve postopka o prekršku oziroma v primeru dodeljenega zagovornika, to je zagovornika, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoči (32. člen ZOdvT). Postopek izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 202.a člena ZP-1 ni postopek o prekršku v smislu 144. člena ZP-1, temveč poseben postopek v okviru izvršitve odločbe. ZOdvT za ta postopek nima posebnih določb, kot so to npr. določbe, predvidene za posebne postopke v delu ZOdvT, ki se nanaša na kazenski postopek. Ne glede na navedeno pa je že glede na pravnomočno odločitev višjega sodišča, ki ni po temelju odločilo, da stroški postopka bremene proračun, odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju z ZP-1, kot tudi s samim predlogom obdolženčevega zagovornika (le-ta je namreč v predlogu izrecno predlagal le, da se stroški priznajo in obdolžencu naloži v plačilo priglašene stroške!), ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obdolžencu priznajo stroški zastopanja v znesku 96,00 eurov in te stroške naložilo po 4. odstavku 144. člena ZP-1 v breme proračuna.
Pri odločanju o stroških postopka kot o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, načelo prepovedi reformatio in peius ne velja.
izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Trditev družbe v smeri, da je na naslovu, ki je vpisan v sodni register, znana in da ji je na ta naslov mogoče vročati uradna pisanja, potrjuje dejstvo, da je sodišče prejelo podpisano vročilnico, ki dokazuje vročitev izpodbijanega sklepa družbi na poslovnem naslovu družbe, ki je vpisan v sodni register.