razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Vsebino pojma nevzdržnost zakonske zveze opredeljujejo vse tiste okoliščine in vzroki, zaradi katerih konkretna zakonska zveza ne temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
državna štipendija – Zoisova štipendija – izbirna pravica
Zgolj zato, ker je bila tožnici z odločbo že priznana pravica do državne štipendije, ji ob izpolnjevanju drugih pogojev ni mogoče zavrniti pravice do Zoisove štipendije. Določilo 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZŠtip, kjer je kot eden izmed splošnih pogojev za pridobitev štipendije določen pogoj, da štipendijo lahko pridobi upravičenec, če hkrati ne prejema katere od štipendij iz 5. odstavka ZŠtip, katere namen je preprečiti sočasno prejemanje več štipendij, ne omejuje upravičenca, da bi izbral, katero štipendijo, za katero izpolnjuje pogoje, bo prejemal.
ZDR člen 184, 184/1, 186, 186/4. OZ člen 131, 135, 149, 149/1, 153.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - vmesna sodba
Delodajalec, ki sklene pogodbo, na podlagi katere njegovi delavci opravljajo določeno delo v drugem podjetju, odgovarja solidarno s tem podjetjem za škodo, ki jo delavci utrpijo na delu, če je škoda posledica uporabe nevarne stvari ali okoliščin s povečano nevarnostjo, ker imata tako ena kakor druga organizacija korist od dela.
Delo v transformatorski postaji, pri čemer je postaja pod napetostjo, je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Za škodo, ki izvira iz te nevarne dejavnosti, se odgovarja objektivno.
prisilna hospitalizacija - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.
V primeru, da po krivdi delodajalca ali toženca v matični evidenci zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi toženec, za posamezno obdobje ni podatkov o zavarovančevi plači za odmero pokojnine, zavarovanec plačilo prispevkov lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, kar mora biti ugotovljeno z zadostno stopnjo verjetnosti. Ob tem, da je bil tožnik kot zavarovanec iz 12. člena ZPIZ kot lastnik zasebnega podjetja dolžan sam vložiti prijavo podatkov o zavarovalni dobi, plačah in osnovah za posamezno koledarsko leto, mu zgolj zaradi tega, ker druge pravne osebe (davčna uprava, agencija za plačilni promet in agencija za javnopravne evidence in storitve) ne razpolagajo več z evidencami glede obračunanih in plačanih prispevkov, obdobja, za katerega v matični evidenci ni podatkov o plači, ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, temveč je plačilo prispevkov potrebno ugotoviti z zadostno stopnjo verjetnosti.
ZPIZ-1 člen 12, 159, 159/1, 249. ZUP člen 225, 225/1.
delna invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja za nazaj
Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
Tožnik zaradi nesreče pri delu še vedno trpi škodo na zaslužku, ker pri svojem sedanjem delodajalcu prejema nižjo plačo od plače, ki bi jo prejemal, če bi delal v svojem poklicu orodjar. Ker je jasno, da mu bo škoda v obliki prikrajšanja pri plači nastajala tudi v prihodnje, je tožbeni zahtevek za plačilo rente utemeljen.
Tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od prisojene pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) šele od poziva za plačilo dalje.
URS člen 2, 21, 22. ZPP člen 5, 12, 14, 152, 212, 214, 262, 280, 339, 339/2, 339/2-8. ZKP člen 194.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – pravica do izjave v postopku – pravica do prisotnosti na glavni obravnavi – kontradiktornost – prihod stranke na narok iz zapora – priprava na narok – uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
V pravdnem postopku je omogočena udeležba na naroku tudi strankam, ki prestajajo zaporno kazen, a pod pogojem, da si stroške poti in varovanja predhodno krijejo sami.
V pravdnem postopku zoper stranke ni mogoče uporabljati prisilnih ukrepov za zagotovitev njihove navzočnosti na glavni obravnavi, kot je to značilno za kazenski postopek. Sodišče zgolj obvesti upravo zapora, da mora omogočiti zaporniku udeležbo na naroku v pravdni zadevi, če stroške poti na sodišče krije sam.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu
Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
sosedsko pravo – ureditev meje – domneva močnejše pravice – izpodbojna domneva – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – gradnja na tujem svetu
Domneva močnejše pravice po urejeni katastrski meji (2. odst. 77. čl. SPZ) je izpodbojna. To domnevo lahko izpodbija zainteresiran udeleženec, ki v zvezi s tem nosi trditveno in dokazno breme. Eden od razlogov za izpodbijanje te domneve je tudi obstoj močnejše pravice zaradi pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.
Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja mora pritožnik za uspeh s pritožbo navesti ne le dejstvo, ki je bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj je bilo zmotno ugotovljeno.
zemljiškoknjižni lastnik – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – zaznamba sklepa o izvršbi
Ker se sodna odločba nanaša oziroma učinkuje zoper T.P., ne učinkuje pa zoper M.P., ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se odloča o vpisu, vpis zoper M.P. ni dovoljen.
URS člen 26, 26/1. ZPPSL člen 53, 55, 60, 61. ZST člen 28, 29. ZPP člen 169, 169/2.
odgovornost države za ravnanje stečajnega upravitelja – protipravno ravnanje stečajnega upravitelja – vračilo plačane sodne takse
Pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi opozarja na paradoksalnost odločitev sodišč, so premalo konkretizirane. Manjkajo namreč konkretne navedbe o tistih posameznih ravnanjih stečajnega sodišča, ki vodijo do zaključka, da je bilo ravnanje stečajnega sodnika, stečajnega senata ali pa predsednika stečajnega senata izpod standarda skrbnosti, ki se od njih pričakuje.
Pravnomočen sklep o plačilu takse ima za posledico prisilno izterjavo (28. in 29. člen ZST). Ker je tožnik prostovoljno plačal sodno takso za pritožbo, je ne more zahtevati nazaj, pa četudi je bil doslej večkrat oproščen plačila sodnih taks.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053303
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 418. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 286, 286/1, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - dobra vera - izvedba dokazov po koncu glavne obravnave
Zgolj na podlagi dovoljenja ali soglasja zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča, da graditelj zgradi na njem objekt, nedobroveren graditelj po pravnih pravilih ODZ ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini po samem zakonu, razen tega pa pridobitev lastninske pravice po pravilih gradnje na tujem svetu izključuje obstoj vsakršnega dogovora o gradnji.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0055454
ZIZ člen 17, 26, 55, 238, 238/2. OZ člen 33.
izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - pogojna in vzajemna obveznost - menjalna pogodba - izjava volje - zemljiškoknjižno dovolilo - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik – predpogodba - tožba na izjavo volje
V primeru, da bi stranki res soglašali, da po 28. 02. 2009 med njima velja menjalna pogodba, ki jo predstavlja obravnavani notarski zapis, bi moral le-ta vsebovati vse elemente menjalne pogodbe, da bi se v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena. V takem primeru zato upnik niti ne bi imel pravnega interesa za vodenje izvršilnega postopka, katerega namen je dolžnika prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Tako pa višje sodišče ugotavlja, da je bila s predmetnim notarskim zapisom sklenjena le predpogodba, s katero sta stranki prevzeli obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna – menjalna pogodba. Na taki podlagi pa ima upnik možnost le s tožbo zahtevati od dolžnice, da sklene glavno pogodbo, v kateri mora želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, saj se bo v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/5, 103, 112, 131, 239, 240, 246.
predpogodba – zahteva za sklenitev glavne pogodbe – šestmesečni prekluzivni rok – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve obveznosti – pogodbena odškodninska odgovornost – oprostitev dolžnika odgovornosti – uporaba določb o povrnitvi škode
Pogodbena odškodninska obveznost lahko obstoji le v obdobju, v katerem pogodbeno razmerje ustvarja učinke med pogodbenima strankama. Tožnik bi moral ob nastopu skrajnega roka za sklenitev glavne pogodbe (in ko je bilo jasno, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila) bodisi odstopiti od pogodbe in zahtevati odškodnino (103. in 239. člen OZ) bodisi v zakonskem roku vložiti tožbo na sklenitev glavne pogodbe (peti odstavek 33. člena OZ).
Kakor hitro je izbrisna tožba vložena, je podana podlaga za zaznambo takšne tožbe v zemljiški knjigi. V primeru pravnomočne sodne odločbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen, pa pride do izbrisa zaznambe zaradi neuspešnega izida postopka v skladu s 84. členom ZZK-1 v zvezi z 245. členom ZZK-1.