invalid III. kategorije – zdravstvena zmožnost – začasna zadržanost od dela – dokazovanje – sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je dokaz s sodnim izvedencem opravilo na predlog oziroma s soglasjem obeh strank. Po zaslišanju izvedenca tožnica na mnenje ni imela pripomb, pa tudi drugih dokaznih predlogov ni podala. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje mnenje utemeljeno upoštevalo in na njegovi podlagi zaključilo, da tožničine zdravstvene težave niso bile take, da bi opravičevale začasno zadržanost od dela.
Če je stranka predlagala nadaljevanje mirujočega postopka pred potekom treh mesecev od nastopa mirovanja, sodišče sicer do poteka trimesečnega roka ne more nadaljevati postopka, na podlagi takšnega predloga pa ga mora nadaljevati po poteku treh mesecev od nastopa mirovanja.
Ker razvezana partnerka ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi bi lahko krila lastne preživninske potrebe, saj se zaradi bolezni (revmatoidnega artritisa) ne more zaposliti, ji pripada preživnina. Pri določitvi višine je potrebno upoštevati dolžino trajanja zakonske zveze (23 let), njeno starost (letnik 1959), obseg izkazanih preživninskih izdatkov zavezanca ter finančne zmožnosti zavezanca. Njegov način življenja (igranje loterije, prenočitve v luksuznih hotelih, izkazani izdatki iz plačilnih kartic, šolanje otroka v tujini, stanovanjska hiša, avto visokega cenovnega razreda) dokazuje, da so dohodki bistveno višji, kot jih prikazuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Če delodajalec delavcu kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, to dokazuje, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati. V tem primeru pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe – umik tožbe – pritožbena novota
Tožnik, ki umakne tožbo, pa do izdaje sklepa o umiku ne dokaže, da je tožbo umaknil po toženčevi izpolnitvi zahtevka, v pritožbi ne more zatrjevati dejstev, zakaj tožencu ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.
preživnina - mladoletni otrok - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - verzija
Pri določitvi preživnine gre za vrednotenje vrste in višine potreb ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb skupaj lahko le njihova ocena.
sodna poravnava - sklenitev naknadni dogovor - delitev solastne stvari - prikrajšanje - obljuba plačila razlike
Materialno pravno zmotno je stališče, da obljuba plačila, ki jo toženec da tožniku po tem, ko je slednji zatrjeval, da je s poravnavo dobil manj, kot mu pripada, ni opredeljena kot zaveza, ki bi jo bilo potrebno izpolniti, češ da je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade. V tem primeru ne gre za nobeno od obljub, ki so urejene v OZ (obljuba dejanja tretjega, javna obljuba nagrade).
Toženec je dano izjavo dal po sklenitvi sodne poravnave v zvezi s tožnikovimi trditvami, da je se s poravnavo dobil manj, kot mu pripada glede na njegov dedni delež. Sodna poravnava priznava dopustnost kasnejših dogovorov o isti stvari, kljub temu d sta stranka v sodni poravnavi dogovorili, da s poravnavo urejata vsa sporna razmerja ter da nimata več medsebojnih terjatev.
Tožnik – javni uslužbenec po kriteriju zagotavljanja učinkovitejše organizacije dela ni bil pravilno ocenjen, saj tožena stranka ni upoštevala, da je k slabši učinkovitosti organizacije dela delno prispevala sama, ker ni upoštevala njegovih opozoril in ni sprejela ustreznih ukrepov. Iz tega razloga je potrebno oceno dela tožnika – javnega uslužbenca razveljaviti in toženi stranki naložiti, naj ga ponovno oceni. Ocena je namreč v pristojnosti predstojnika tožene stranke, sodišče pa lahko presoja le zakonitost ocene.
ODPRAVNINA – INVALIDNOST – DELNA UPOKOJITEV – OSNOVA ZA IZRAČUN
Tožnica, ki je bila zaradi invalidnosti upokojena za štiri ure, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere se kot osnova upošteva dvojni znesek dejansko prejete plače kot plača, ki bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - bodoča premoženjska škoda
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ne gre za zastaranje tožbenega zahtevka, ker pritožniku škoda še vedno nastaja, saj tožnik odškodnino vtožuje izrecno za škodo, nastalo v obdobju od 1.4.1991 do 31.12.1993 oziroma v letu 1995 in je zahtevek zastaral absolutno. Tožnik torej ni vtoževal izgubljenega dobička nastalega kot posledico prodaje lokala v letu 1995. Zato se izkažejo zatrjevanja pritožnika da mu škoda še vedno nastaja, za nerelevantna.
ZFPPod člen 27, 35, 35/1. ZPP člen 205, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 424, 496. ZGD člen 394, 394/2.
prekinitev postopka - izbris dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod - zastaranje uveljavljanja terjatve - zadržanje izvrševanja ZFPPod-B
Napačno je stališče pritožbe, da je novi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začel (v celoti) veljati s 1.10.2008, saj se je 7. poglavje navedenega zakona, ki ureja izbris iz sodnega registra brez likvidacije začelo uporabljati že z uveljavitvijo zakona t.j. s 15.1.2008.
Otrokovi stiki z drugimi osebami (106.a člen ZZZDR) ne vplivajo na odločitev o stikih med otrokom in staršema. V sporih o stikih med otroki in starši sodišče ni vezano niti na predlog centra za socialno delo kot predlagatelja postopka.
Če gre za nujno enotno sosporništvo, pa nujni enotni sosporniki ne nastopajo na aktivni strani, posamezne situacije glede na vsebino spora zahtevajo, da ti avtomatično preidejo na pasivno stran. Vendar morajo za to obstajati utemeljeni razlogi. V predmetni zadevi tožnik od dedičev ne zahteva ničesar; dedne pravice dedičev v ničemer ne bodo zmanjšane, saj ne gre za spor med dediči. Zgolj naključje je, da je toženec tudi (so)dedič, odločilna pa je okoliščina, da je vpisan kot lastnik celotne nepremičnine, za katero tožnik zatrjuje, da mu pripada solastniški delež. Zato ni potrebno, da bi bili toženi vsi dediči.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v skupni rabi – poseg v osebnostne pravice – obstoj skupnega gospodinjstva
Tudi psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice, ki utemeljuje zahtevo za prepustitev stanovanja v skupni rabi (1. odst. 21. čl. ZPND). Obstoj skupnega gospodinjstva med žrtvijo in povzročiteljem nasilja ni eden od elementov za uporabo citirane določbe. Zahtevo, da udeleženca živita v skupnem gospodinjstvu, je mogoče razumeti le tako, da stanovanje skupaj uporabljata.
ZGJS člen 76, 76. ZLNDL člen 1, 7, 1, 7. SPZ člen 73, 92, 93, 99/1, 271/2, 73, 92, 93, 99/1, 271/2.
lastninska pravica - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - infrastrukturni objekt
Od vprašanja, ali je transformatorska postaja (skupaj z zemljiščem pod njo ali pa sama zase) infrastrukturni objekt, je odvisno, po katerih predpisih je ta iz družbene lastnine prešla v (zasebno) lastnino fizične ali pravne osebe. Od presoje obstoja lastninske pravice tožnika na zemljišču pod TP pa sta odvisna tudi narava in obseg tožnikovega varstva. Če je tožnik lastnik zemljišča in TP nima lastnosti infrastrukturnega objekta, ima tožnik na voljo stvarnopravno varstvo, saj njegove pravice ni dopustno omejiti brez njegovega soglasja ali brez ustreznih postopkov. Če pa tožnik ni lastnik zemljišča ali pa se je transformatorska postaja lastninila po določbah ZGJS in bi zaradi določbe 2. odstavka 271. člena SPZ. prišlo do konkurence dveh lastninskih pravic, bi imel tožnik na voljo le varstvo pred imisijami.
Pred uveljavitvijo ZZZDR (1.1.1977) pravni red ni poznal ustanove zunajzakonske skupnosti. Premoženjska razmerja in posledice skupnega bivanja v tem času je treba zato presojati v luči splošnih pravil stvarnega in obligacijskega prava.