res iudicata - identičnost tožbenih zahtevkov - zavrženje tožbe
V procesnopravni literaturi se res pogosto trdi, da postane pravnomočen le izrek ali tenor sodbe, da pa pravnomočnost ne seže na razloge sodbe oziroma da razlogi sodbe ne postanejo pravnomočni. Ta trditev pa je presplošna in utegne zavesti v zmoto. Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi iz dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek. Pomena izreka in njegovih elementov ali členov tedaj ne smemo obravnavati izolirano. Pravnomočen postane subsumpcijski sklep sodišča kot celota, ne pa njegovi elementi.
Subsumpcijski sklep (izrek o konkretni pravni posledici) dobimo iz primerjave konkretnega dejanskega stanja s pravnimi pravili. Iz dejanskega stanja, iz pravnih pravil in iz izreka sodbe razumemo njeno vsebino. Vsak od teh treh členov spada k bistvu odločbe. Zato je potrebno kljub dejstvu, da se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, pri presoji, ali gre za razsojeno stvar, upoštevati vse tri elemente sodbe (dejansko stanje, pravna pravila in izrek sodbe).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah
V ožjem smislu je strah efekt, to je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi ter traja nekaj ur ali izjemoma nekaj dni. Strah v širšem smislu pa je tako imenovano razpoloženje, ki se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni, in kot bolj ali manj enakomerno občutje lahko traja več mesecev. Od tod izvira delitev strahu na primarni in sekundarni strah, ki pa ju je sodna praksa od nekdaj obravnavala kot enotno obliko nepremoženjske škode. Denarno odškodnino za to obliko škode je priznavala le, če je bil strah zelo intenziven in je pustil v duševnosti prizadetega trajnejše posledice, oziroma če je brez posledic trajal dalj časa.
pravica lastnika do vselitve v stanovanje, na katerem ima kdo pravico uporabe - dodelitev drugega primernega stanovanja - najemnina - plačilo razlike do profitne najemnine
Ni mogoče pritrditi revizijskim navedbam, da je iz kronološkega razvoja zakonodaje razvidno, da pravni prednik Ministrstva za ... ni nikoli razpolagal s stanovanji in da zato tudi ni mogel tretjetožencu dodeliti stanovanja. Pravilne so sicer trditve o tem, da so s stanovanji razpolagala stanovanjska oblastva. Očitno pa je pri tem vlagatelj revizije prezrl, da je kot stanovanjsko oblastvo na prvem mestu imenovan minister za notranje zadeve. Ob dejanskih ugotovitvah v tem postopku, da je bilo tretjetožencu prvo stanovanje v petem nadstropju dodeljeno preko takratnega Ministrstva za ... LRS in zamenjava "odobrena" prav tako po istem stanovanjskem oblastvu, je bilo materialno pravo v tem postopku pravilno uporabljeno.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (385. člen ZPP) izhaja, da so se razmere spremenile, vendar pa na strani obeh pravdnih strank in uravnoteženo. Po zadnji določitvi preživnine se je tako tožeči stranki kot tudi materi mladoletnih tožencev rodil še en otrok (starost obeh otrok je enaka in znaša tri leta), razmerje osebnih dohodkov, ki jih prejemata tožeča stranka in mati mladoletnih tožencev, pa se je spremenilo celo v korist tožeče stranke. Ob upoštevanju teh pravnoodločilnih dejstev je zato materialnopravno pravilen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da niso izpolnjeni v ZZZDR določeni pogoji za spremembo (znižanje) tožnikove preživninske obveznosti.
ničnost - uveljavljanje ničnosti - vrnitev premoženja, na katerem obstoji lastninska pravica fizičnih oseb - špekulativni pravni posli
Tožbeni zahtevek denacionalizacijskega upravičenca, vložen proti fizični osebi kot lastniku nepremičnine (3. odst. 16. člena ZDen), ki svoj pravni interes za uveljavljanje ničnosti pravnega posla (109. člen ZOR), sklenjenega pred uveljavitvijo ZDen, s sklicevanjem na dol. 8. člena ZPN utemeljuje s statusom, ki mu ga je podelil ZDen, je mogoče obravnavati le po določilu 89. člena ZDen.
Za odločanje v sporu o odmeri starostne zavarovalnine pri Skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS40168
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333/2.URS člen 26.ZOR člen 172. CZ člen 222, 222/7.
pravnomočnost sodbe - objektivne meje pravnomočnosti - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - pravica do povračila škode po 26 čl. URS
Pri obravnavi vprašanja, ali gre za zadevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, je treba upoštevati določbe ZPP o objektivnih mejah pravnomočnosti sodbe in o materialni pravnomočnosti.
Razveljavitev (odprava) odločbe zaradi kršitev postopkovnih pravil še ni protipravno ravnanje, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost države. Toda izdaja upravne odločbe izven kateregakoli upravnega postopka, predvidenega z zakonom, je protipravno ravnanje državnega organa po 26. členu Ustave RS, za katerega država odškodninsko odgovarja.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - postavljeni zagovornik - substitut
Če postavljeni zagovornik iz opravičenih razlogov ne more izvrševati pravic in dolžnosti zagovornika, lahko na podlagi 2. odstavka 72. člena ZKP zahteva razrešitev, ne more pa zagovarjanja prenesti na drugega odvetnika. Izjemoma, če se ne bi mogel iz opravičenih razlogov udeležiti posameznega sodnega opravila, bi v skladu z 2. odstavkom 16. člena Zakona o odvetništvu lahko pooblastil drugega odvetnika za nadomestitev pri tem opravilu, če bi sodišče ocenilo, da to ne bo v škodo obrambe in če obdolženec temu ne bi nasprotoval.
Tožnikovi razlogi, navedeni v zahtevi za izdajo začasne odredbe, ne izhajajo in niso posledica izpolnjevanja izpodbijanega upravnega akta, saj je v tem upravnem sporu sporno lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjskega objekta v gradnji, ne pa uporabe posameznih prostorov v nasprotju z določili sporne lokacijske odločbe. Ker ne gre za začasno ureditev stanja iz spornega pravnega razmerja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40207
ZPP (1977) člen 338/IV. ZJG člen 44, 44/2, 51.ZASP člen 167, 167/1-1.
avtorske in sorodne pravice - pravice RTV organizacije - ustvarjanje in razširjanje RTV programov - varstvo pravic - prepovedna tožba - tožbena dejanska podlaga
Sodišča sodijo na podlagi dejstev, na katera opirajo stranke svoje zahtevke (četrti odstavek 338. člena ZPP). Vezana so na uveljavljano dejansko stanje kot historični dogodek (praemisa minor), na katera nato uporabijo materialno pravo (praemisa maior). Zato sta sodišči druge stopnje in prve stopnje utemeljeno zavrnili tožbeni zahtevek, ko sta pravilno zaključili, da je podlaga tožbenega zahtevka navedba, da je toženka oddajala program za javnost, medtem ko pa je toženka nastopala le v svojstvu producenta.
Zavarovanec tožene stranke je očitno kršil cestnoprometne predpise, ki velevajo, da mora voznik paziti na pešce, ki so na vozišču (prvi odstavek 30. člena ZTVCP) in da mora ob srečavanju z drugim vozilom, če je kakšna ovira na cesti ali zaradi drugih udeležencev v prometu zmanjšati hitrost svoje vožnje in po potrebi vozilo tudi ustaviti (drugi odstavek 56. člena ZTVCP). Šlo je za ravnanje iz velike malomarnosti in ko se k temu doda, da ima že sama objektivna odgovornost v konkurenci s subjektivno oškodovančevo večjo težo, se pokaže, da tožnikov prispevek k škodi ni večji kot 60% (tretji odstavek 177. člena ZOR).
upravičenec do odkupa - privatizacija (zasedenih) stanovanj - namen privatizacije - smrt imetnika stanovanjske pravice po privolitvi lastnika v prodajo stanovanja - dedovanje pravice do odkupa
Mati tožnikov (imetnica stanovanjske pravice) je umrla pred sklenitvijo prodajne pogodbe za obravnavano stanovanje in je ostalo to nezasedeno (nasprotnih trditev ni). Toda zasedeno je bilo, ker ga je zasedala mati ob uveljavitvi stanovanjskega zakona, ob podaji zahteve za odkup, ob privolitvi tožene stranke kot lastnika, da proda stanovanje, in ob končanju denacionalizacijskega postopka, ko ni bilo več ovir, da bi tožena stranka izpolnila svojo zakonsko dolžnost in obveznost. Mati tožnikov bi tako postala lastnica in po njeni smrti bi tožnika kot dediča stanovanje dedovala. Tožena stranka, ki ni izpolnila zakonske in pogajalske obveznosti, zato ne sme odkloniti sklenitve pogodbe in tako izkoristiti naključje, ki se je primerilo drugi stranki v času, ko je bila na potezi tožena stranka. V takšnem primeru, kot je obravnavani, bi bilo v nasprotju z duhom omenjenih privatizacijskih in prehodnih določb stanovanjskega zakona odkloniti zahtevo tožnikov za sklenitev pogodbe, ker nista bila navedena v najemni pogodbi matere kot imetnice stanovanjske pravice. Po njej sta podedovala pravico skleniti pogodbo, do katere sklenitve ni prišlo zaradi ravnanja tožene stranke kot prodajalca.
pogoji in njihov učinek na pogodbo - razvezni pogoj
Tožeča stranka zmotno presoja pravne učinke pogodbe med tožnikovim očetom in poveljstvom vojaške pošte z dne 1.3.1978, s katero je oče prepustil drugemu pogodbeniku v uporabo v tej zadevi zahtevano stanovanje. Ta pogodba je bila namreč sklenjena z razveznim pogojem, saj je bilo v njeni 6. točki določeno, da velja vse dotlej, dokler bo tožnikov oče "uporabljal stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada". Ker tožnikov oče nesporno ne uporablja več stanovanja iz vojaškega sklada, saj ga je odkupil in je postal njegov lastnik, je izpolnjen pogoj iz 6. točke pogodbe in je zato ta nehala veljati (tretji odstavek 74. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Nasprotna revizijska trditev je zato neutemeljena. Tožeča stranka je z dnem odkupa stanovanja O... in s tem prenehanja veljavnosti navedene pogodbe tudi izgubila pravico razpolaganja s tu obravnavanim stanovanjem. Zato njen zahtevek proti tožencu za izpraznitev stanovanja, ki je last slednjega, ni utemeljen.
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 77/2, 332, 332/1-5.SZ člen 22, 29, 145, 145/2, 159.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba zaradi izostanka - sposobnost biti pravdna stranka - skupnost lastnikov stanovanj - skupnost stanovalcev - hišniško stanovanje - tožba na izpraznitev
Opredelitev pri oznaki tožeče stranke, da jo zastopa skupnost stanovalcev, je napačna in v izrecnem nasprotju s tožbi priloženo pogodbo z dne 22.5.1992. Oznaka tožeče stranke le kot lastnikov stavbe ... pa ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena v smislu prvega odstavka 77. člena ZPP. Tudi, če bi bilo oznako tožeče stranke lastniki določene stavbe mogoče dobrohotno razumeti kot skupnost lastnikov te stavbe, taka oznaka tožeče stranke ne bi bila zadostna, ker zanjo ni izkazan pogoj iz drugega odstavka 77. člena ZPP, torej da ima ta konkretna skupnost lastnikov tudi lastnost pravne osebe, kot pravilno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, ki po obrazloženem tudi utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 5.tč.1.odst.332. čl. ZPP v povezavi s 77.čl. ZPP.
Pravna oseba z družbenim kapitalom, v katere korist je družbeni pravobranilec vložil tožbo po določbah ZLPP lahko vstopi v pravdo na strani tožeče stranke tudi šele v revizijskem postopku.
Sklenitev pogodbe o ustanovitvi družbe zaradi nedovoljenega prehajanja družbene lastnine v privatno, ni podlaga za ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi družbe, ampak samo za povračilni zahtevek.
V primeru prodajne pogodbe z navideznim kupcem gre za tri udeležence pogodbenega razmerja, to je prodajalca (v obravnavanem primeru drugotoženec), zatrjevanega resničnega kupca (tožnik) in zatrjevanega navideznega kupca (prvotoženka). Da bi tožnik v tem sporu uspel, bi moral jasno in določno zatrjevati in tudi dokazati obstoj dogovora med resničnim in navideznim kupcem, nadalje, da je prodajalec za ta dogovor vedel in še, da je bila tudi prodajalčeva volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec, ne pa navidezni.
prijavljanje terjatev - uveljavljanje ločitvene pravice z ugovorom - zastavna pravica
Ugovor iz 4. odstavka 129. člena ZPPSL je možno uveljaviti samo proti dajatvenim zahtevkom, uperjenim proti stečajnemu dolžniku, ki bi imeli za posledico zmanjšanje stečajne mase, če je podlaga teh zahtevkov dejanje stečajnega dolžnika, ki je izpodbojno po 125. členu in sledečih ZPPSL.
uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - revizija - pobotni ugovor v reviziji
V sedanji reviziji drugotoženec prvič uveljavlja ugovor, ki bi ga bilo eventualno mogoče opredeliti kot pobotni ugovor, vendar pa je tak ugovor možen le v postopku na prvi stopnji, saj ga glede na izrecno določbo tretjega odstavka 352. člena ZPP v pritožbi ni mogoče na novo uveljavljati, še manj torej v reviziji.