Izpodbijani sodbi navajata drugačen znesek kupnine, kot sta ga zatrjevali stranki. V tem pa ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, saj ne gre za nasprotje med tem, kar sodba navaja o vsebini listin, zapisnikov ali izpovedb in med samimi temi listinami in zapisniki. Lahko bi šlo za napačno ugotovitev dejanskega stanja, če se ugotovitve sodbe ne skladajo s trditvami strank, vendar to ni predmet revizijske presoje (3. odstavek 385. člena ZPP).
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Pravilen je materialnopravni zaključek sodišč druge in prve stopnje, da je pravni prednik tožene stranke postal lastnik sporne nepremičnine, saj je njegova dobroverna, na pravnem poslu (menjalna pogodba z dne 17.2.1959) temelječa posest, trajala celo daljšo dobo, kot pa je bila za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja potrebna pred uveljavitvijo Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 6/80 - v nadaljevanju ZTLR (ta doba je znašala dvajset let - glej načelno mnenje razširjene seje nekdanjega Zveznega vrhovnega sodišča, objava:
Poročilo Vrhovnega sodišča Slovenije, št. I/61, str. 9 - 12), oziroma kot je določena v 28. členu ZTLR (za dobroverno posest dvajset let - 4. odstavek 28. člena ZTLR; za dobroverno posest, ki se opira na veljaven pravni naslov, pa deset let - drugi odstavek 28. člena ZTLR).
STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04521
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 16, 331, 331/2.ZSReg člen 35, 35/1, 36, 41, 41, 41/1, 41/2, 42. ZGD člen 44, 44/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - ničnost posameznih podatkov vpisa - sodba na podlagi pripoznave - dopustnost pripoznave tožbenega zahtevka po členu 41 ZSReg
41. člen ZSreg določa le na splošno, da se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, ker pri tem ne navaja, katere vpise (to je ali zgolj vpis subjekta ali tudi posameznih podatkov) se lahko izpodbija. Dikcija tega določila je takšna, kot je uporabljena v določbi o postopku s pritožbo po 36. členu ZSreg, po kateri pa glede na predhodno določilo 35. člena ZSreg ne more biti sporno, da se lahko s pritožbo pobija vpis vseh podatkov, kadar so morali biti istočasno vpisani, sicer pa le vpisi posameznih podatkov (ki so po določilu prvega odstavka 35. člena ZSreg vsak zase predmet odločitve). Navedena ugotovitev zato ne daje podlage za v ZVZ zastopano sklepanje, da je tožba oziroma sodna pot nedovoljena, kadar je sporna veljavnost (ničnost) le posameznih podatkov vpisa (in torej ne vpis celega subjekta).
Po stališču ZVZ je bila toženkina pripoznava zahtevka v tej zadevi v nasprotju z določilom 41. člena ZSreg, ki da je kogentne narave. Ta določba (o ničnostni tožbi) se nahaja v poglavju, ki ureja postopek vpisa v sodni register, predmet Zakona o sodnem registru po določbah drugega odstavka 44. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. list RS, št. 30/93 in 29/94) pa je le postopek v registrskih zadevah. Vrhovno sodišče ocenjuje, da navedena določba z zapisano vsebino ne daje podlage za sklepanje o nedopustnosti pripoznav zahtevkov iz 41. člena ZSreg ali o kogentnosti tega določila. Namreč tožbo, da se ugotovi ničnost vpisa, prizadeta stranka lahko vloži, a tega ni dolžna storiti (drugi in prvi odstavek 41. člena ZSreg). Poleg tega pa je izpodbijanje tudi časovno omejeno (na 3 leta po določbi tretjega odstavka istega člena). Tako navedeno določilo subjektu oz. prizadeti osebi le daje pravico do tožbe, v njeni dispoziciji pa je, ali se bo pravnega varstva tudi poslužila. Zato ima pravico razpolagati z zahtevkom in zato ne gre za primer iz tretjega odstavka 3. člena ZPP kot neutemeljeno meni zahteva.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 59, 62, 62/1, 62/5.ZZOD člen 5. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 131 o minimalnih osebnih dohodkih, s posebnim ozirom na države v razvoju člen 2, 2/1, 5, 5/3. ZTPDR člen 51. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do plače - pogoji za omejevanje plače - listina o nadomestilu za manj izplačane osebne dohodke
Pravica do plače je ena od temeljnih pravic delavca. Polno plačo, ki je na podlagi pravnih norm določena v pogodbi o zaposlitvi, je dovoljeno znižati samo izjemoma. Ker je znižanje plače izjema od pravila pravice do polne plače, je treba materialnopravne in procesne določbe zakonov in kolektivnih pogodb o zmanjšanju plače ozko razlagati.
Tožena stranka je zaradi dolgotrajne neplačevitosti izdala tožnikom listine o nadomestilu za manj izplačane osebne dohodke. Ali so bili dani zakoniti pogoji za izdajo takšnih listin, je presojati predvsem po določbah 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91, KPČBM), pa tudi po določbah Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90, ZZOD) in Konvencije MOD št. 131.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu
Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodba nima presojenih navedb pritožbe glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki bi lahko bile odločilnega pomena (prvi odstavek 375. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ni glede ugotovitve dejanskega stanja zavzelo stališča do nobene pritožbene navedbe glede tožnici očitanih kršitev, katere sicer tudi samo ocenjuje kot take, da je z njimi lahko bila utemeljena negativna ocena poskusnega dela tožnice. Pri tem, ko ene od kršitev tožničinih obveznosti (samovoljno odobravanje in izplačevanje kreditov) v obrazložitvi sodbe ne upošteva, bi ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka nekaj očitanih nepravilnosti v sodnem postopku ni dokazala, bi morebiten izpad še kakšne nepravilnosti lahko vplival na zaključek, da preostale nepravilnosti utemeljujejo negativno oceno poskusnega dela tožnice. Zato bi bilo po mnenju revizijskega sodišča potrebno, da bi pritožbeno sodišče zavzelo stališče in presodilo tudi pritožbene navedbe v zvezi z očitkom zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Določba 84. člena ZTPDR zagotavlja uresničitev ustavnega načela, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto (3.
odstavek 49. člena Ustave Republike Slovenije). Vendar pa omenjena določba ne daje zakonske podlage, da bi sodišče v primeru nezakonitosti razpisnega postopka in (ali) izbire kandidata smelo zavezati delodajalca k sklenitvi delovnega razmerja z drugim kandidatom, tudi če ta izpolnjuje vse razpisne pogoje.
delovno razmerje pri delodajalcu - razrešitev direktorja - pogoji in postopek - element subjektivne krivde
Samo dejstvo, da delavci niso sprejeli poročila o rezultatih poslovanja, - ki pa v obravnavanem primeru tožniku ni bilo očitano - še ne pomeni avtomatične razrešitve poslovodnega organa, ampak mora biti v postopku ugotovljen element subjektivne krivde direktorja, torej njegove odgovornosti za nedoseganje poslovnih rezultatov, ki jo ugotavlja in ugotovi skupščina.
ZDR (1990) člen 36h. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - delovno razmerje pri delodajalcu - presoja utemeljenosti ukinitve delovnega mesta
Sodišče je, kot je to določeno v prvem odstavku 9. člena konvencije, kot nepristranski organ pooblaščeno, da prouči razloge za prenehanje delovnega razmerja ter druge okoliščine v zvezi s primerom, in odloči o tem, ali je bilo prenehanje upravičeno.
ZPP (1977) člen 16, 354, 354/2, 354/2-3, 395, 395/2. ZDSS člen 4.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodna pristojnost
V prvem odstavku 16. člena ZPP je določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sodno pristojnost. Vendar to ne pomeni, da ni sodne pristojnosti, če manjkajo (materialne) procesne predpostavke, kot je to razlagalo sodišče druge stopnje, ampak ni sodne pristojnosti po tem določilu takrat, kadar se na primer obravnavajo zadeve, ko je za odločanje pristojen upravni ali kak drug organ izven sodne veje oblasti, ali pa, če je za odločanje pristojno tuje sodišče. Zato sodišče druge stopnje glede na to, da gre v spornem primeru za spor o prenehanju delovnega razmerja, za katere je pristojnost sojenja glede na določila zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 - 4. člen) dana delovnim sodiščem, ni imelo pravne podlage za svojo odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER
VS04517
ZPP (1977) člen 16, 99, 201, 354, 354/2-3.ZSReg člen 4, 4-8, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 41. ZGD člen 250, 275.
zahteva za varstvo zakonitosti - delniška družba - imenovanje in odpoklic uprave - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave kot predhodno vprašanje - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - sodna pristojnost
Dejstvo, da ZGD vprašanj o ničnosti sklepov nadzornega sveta ne ureja posebej, kot na primer ureja vprašanja o ničnosti sklepov skupščine ne pomeni, da sklepi nadzornega sveta ne morejo biti neveljavni, torej nični ali izpodbojni. Če so obremenjeni s postopkovnimi nepravilnostmi ali izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi, je njihovo neveljavnost mogoče uveljavljati v postopku pred sodiščem, ker morajo prizadete osebe imeti sodno varstvo. To nedvomno velja glede izpodbijanja veljavnosti tudi tistih sklepov nadzornega sveta, ki jih je potrebno vpisati v sodni register. Med takimi sklepi pa je prav sklep nadzornega sveta o odpoklicu ali razrešitvi tistega člana uprave družbe, ki je pooblaščen za zastopanje družbe.
V postopku vpisa v sodni register zakon sam določa sodno pristojnost za odločanje o predhodnem vprašanju, ki je v obravnavanem primeru vprašanje neveljavnosti sklepa začasnega nadzornega sveta. Nobenega razloga tudi ni, da oseba, katere interes je prizadet, take tožbe ne bi mogla vložiti brez predhodnega napotitvenega sklepa registrskega sodišča.
delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežki - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Tožena stranka je s podjetjem sklenila pogodbo, na podlagi katere so bile prevzete v novo ustanovljeno podjetje iz prejšnjega obrata tožene stranke, na delo samo delavke, katerim kot dalavkam invalidkam, glede na določbo 36. d člena zakona o delovnih razmerjih, delovno razmerje kot trajno presežnim delavkam pri toženi stranki ni moglo prenehati brez zagotovitve delovnega razmerja za nedoločen čas pri drugem delodajalcu. Drugim, neinvalidnim delavcem je delovno razmerje kot trajno presežnim prenehalo in niso bili prevzeti na delo v drugo organizacijo. Zato taka zagotovitev sklenitve delovnega razmerja po določbi 36.d člena ZDR ni prevzem na delo v skladu z določbo 15. člena ZTPDR, 11. člena SKPG oziroma 13. člena KPTIS, in po mnenju revizijskega sodišča tudi ne more biti podlaga za določitev obveze prejšnjega delodajalca za plačilo odpravnine.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - odklonitev dela zaradi neizpolnjevanja pogojev za varno delo
Če se delavec in delodajalec nista izrecno dogovorila, da delavec lahko izostane z dela, je s tega vidika šteti, da je delavec neupravičeno izostal z dela.
Po 47. členu Zakona o varstvu pri delu (ZVD) delavec upravičeno odkloni delo (in tudi izostane z dela), če so pristojni organi (inšpekcija dela, lečeči zdravnik, zdravstvena organizacija) že pred odklonitvijo dela ugotovili, da obstaja nevarnost, ki jo določa navedeni člen.
delovno razmerje pri delodajalcu - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski organi in disciplinski postopek
Če delodajalec v svojem aktu nima določb o načinu imenovanja disciplinske komisije, je treba uporabiti določbo 21. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93, SKPG), po kateri imenuje komisijo organ upravljanja. Komisija za varstvo pravic mora biti imenovana po določbah internega akta delodajalca. Tožena stranka ni imenovala disciplinskih organov v skladu z navedenimi določbami, zato so njene odločitve nezakonite.
V zahtevi za začetek disciplinskega postopka mora biti dejanje, ki ga je storil delavec, oblikovano časovno in krajevno tako, da je moč ugotoviti morebitno zastaranje.
odgovornost pravnih oseb (delodajalca) nasproti tretjim
Tožena stranka je odgovorna za škodo, ki jo je njen delavec povzročil tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom. Odgovornosti bi se rešila, če bi dokazala, da je njen delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (1. odstavek 170. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Za toženo stranko je ekskulpacijski razlog omejen zgolj na dokazovanje, da je njen delavec ravnal pravilno. Tega pa ni dokazala. Nasprotno: ker se njen delavec pred pričetkom dela na transformatorski postaji ni prepričal, ali je električni tok odklopljen in je vzpostavljeno breznapetostno stanje, je ravnal očitno v nasprotju s pravili stroke.
Ker izvira terjatev tožeče stranke, ki je predmet tožbenega zahtevka, iz delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, je za rešitev zadeve na podlagi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 14/94 - ZDSS) podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Na njegovo stvarno pristojnost nima vpliva zatrjevana okoliščina, da so prijavljeno terjatev tožnice prerekale le stečajne upnice.
ZTVP člen 39, 39/3, 55, 55-1, 55-3, 64, 64-3.ZOR člen 454, 454/1.
poslovanje z vrednostnimi papirji - prepovedi in omejitve poslovanja - ogrožanje stabilnosti trga - navidezni posli z vrednostnimi papirji - uravnavanje cen vrednostnih papirjev - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - javna objava kršitev
Pojem "hujša kršitev" predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji je pravni standard, ki ga bo zapolnila praksa. Zato Agencija pri odločanju, ki ga udeleženec izpodbija s pritožbo, ni ravnala arbitrarno. Vprašanje je samo, ali je ustrezno ovrednotila okoliščine, ki so ji služile za opredelitev kršitve kot hujše. To pa je stvar pravilne uporabe materialnega prava.
Čim so pri konkretnem poslu z vrednostnimi papirji ugotovljeni vsi elementi abstraktnega dejanskega stanja iz ene od štirih alinej 55. člena ZTVP, je to posel, ki bi že sam po sebi lahko ogrozil stabilnost trga vrednostnih papirjev. Za izrek sankcije iz 3. alinee 64. člena ZTVP je potrebna samo še ugotovitev, ali gre za hujšo kršitev predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji.
Za ugotovitev kršitve iz 3. alineje 55. člena ZTVP namen zavajanja investitorjev ni relevanten. Ta je relevanten samo za ugotovitev kršitve iz 1. alinee 55. člena ZTVP.
Vsak borzni posel z vrednostnimi papirji vpliva na njihove cene.
Vpliv na cene posla, ki je bil izveden zaradi posla samega, je dovoljen. Ni pa dovoljeno vplivanje na cene s posli, ki so bili izvedeni zaradi vplivaja na cene - z namenom vplivati na cene.
Pojem prodaje predpostavlja (poleg kupčeve obveznosti plačila kupnine) obveznost prodajalca, da izroči predmet prodaje kupcu tako, da bo ta na njem pridobil lastninsko pravico (1. odstavek 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Prodaja določene stvari samemu sebi zato že pojmovno ni mogoča. V točki 2.2. izreka izpodbijane odločbe navedene posle nakupa in prodaje je zato Agencija pravilno opredelila kot navidezne.
Tudi ravnanje v nasprotju s sklepom o opravljanju poslov z vrednostnimi papirji (Ur.l. RS št. 23/97) je sankcionirano z določbo 64. člena ZTVP, če gre za hujšo kršitev predpisa.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in zapisniki
Trditev zagovornika, da omenjeni pešci niso prečkali vozišča, pa je tudi povsem nelogična, saj jih v primeru, če cestišča ne bi prečkali, obsojenec ne bi zadel z vozilom.
prodaja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve
Določbe ZOR so sicer začele veljati po sklenitvi prodajne pogodbe, vendar pa so enako pravilo o sočasni spolnitvi poznala tudi prejšnja pravna pravila (pravno pravilo par. 1052 ODZ), ki so se uporabljala v času, ko je bil sklenjen pravni posel.
Ugovor tožene stranke o neizpolnjeni pogodbi (exceptio non adimpleti contractus) sta tedaj obe sodišči utemeljeno upoštevali, pri čemer, zaradi izrecne izjave tožeče stranke, da svoje obveznosti sploh ni pripravljena izpolniti, v sodbenem izreku ni bilo potrebno izreči, da mora toženka izpolniti svojo obveznost (plačati dogovorjeno kupnino) samo, če bo svojo obveznost (izročitev nepremičnine, ki je bila predmet prodaje) izpolnil tudi tožnik (drugi odstavek 122. člena ZOR). Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki od tožene stranke terja izpolnitev dogovorjene obveznosti, sama pa svoje obveznosti sploh ni pripravljena izpolniti, je bil zato materialnopravno pravilno zavrnjen.
Res je sicer, da ima odločitev o dajatvenem zahtevku, ki v izreku ne vsebuje tudi odločitve o predhodnem vprašanju, za posledico, da nasprotne ugotovitvene tožbe ni mogoče zavreči, ker ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Toda če obe pravni posledici izhajata iz enega življenjskega dogodka, ima dokazna ocena v dokaznem postopku po tožbi in nasprotni tožbi, ki se vodi skupaj, lahko le en pomen: ali ta dogodek obstoji ali pa ne.