URS člen 26, 26/1, 137, 137/1. ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1, 13/2, 13/4. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4.
odvetniška tarifa - sprememba odvetniške tarife - sprememba višine odvetniške točke - vrednost odvetniške točke - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - odločitev ministra za pravosodje - pooblastilo ministra - soglasje ministra - odklonitev soglasja - izvrševanje javnih pooblastil - stališče Odvetniške zbornice - diskrecijska pravica - diskrecijska pravica ministra - javni interes - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek kot procesna predpostavka
Tako v sodni praksi kot v literaturi je uveljavljeno stališče, da za odškodninsko odgovornost države ne zadošča nezakonitost odločbe, temveč se zahteva še dodaten, jasen element protipravnosti - npr. zloraba oblasti in izdaja nezakonite odločbe z namenom škodovati tretji osebi. Gre za očitno napačnost, zlonamernost, nespoštovanje ustaljene prakse. Ugotovitev nezakonitosti upravne odločbe je sicer nujen, ne pa zadosten pogoj za odškodninsko odgovornost. Če to velja za odločanje upravnih organov (ki niso neodvisni) v upravnem postopku (ki ga natančno urejajo ZUP in drugi predpisi), toliko bolj velja za javnopravno razmerje med nosilcem javnega pooblastila (tožnikom odvetnikom) in državo (toženko).
Obrazložitev spornega akta ministra je očitno skopa, pomanjkljiva. Vendar po presoji drugostopenjskega sodišča ni samovoljna ali zlonamerna.
Izpolnjenost objektivnih meril iz 13. člena OT ne pomeni samodejnega zvišanja vrednosti točke, v smislu zavezanosti OZS k spremembi njene višine oziroma zavezanosti ministra k podaji soglasja. Določena rast življenjskih potrebščin ali plač sodnikov je pogoj za spremembo točke, ne pa njeno edino merilo.
ZDOdv v 27. členu določa, da mora, kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker je bil s strani toženke ves čas prerekan že temelj zahtevka (protipravnost ravnanja), je jasno, da tožnik tudi z naknadnim, dodatnim zahtevkom iz istega škodnega dogodka ne bi bil uspešen. Tudi sicer morebiten uspešen predhodni postopek (poskus mirne rešitve spora za ta del zahtevka) pravde ne bi preprečil, temveč bi le zmanjšal tožnikov zahtevek (v vsakem primeru bi tekla pravda za večji del odškodninskega zahtevka, ki ga je državno odvetništvo pred tem že zavrnilo). Kot pravilno opozarja tožnik, takšna odločitev ne bi razbremenila sodstva (oziroma državnega odvetništva), temveč kvečjemu dodatno obremenila (ker bi o zadevi tekli dve pravdi namesto ene). Sankcioniranje opustitve predpisanega poskusa mirne rešitve spora z zavrženjem tožbe posega v pravico do sodnega varstva. Zato je takšna sankcija v dani situaciji, ko odločitev ne služi (več) uresničitvi namena predpisane dolžnosti oseb, ki so v sporu z državo, nesprejemljiva.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13.
stroški priče - nadomestilo plače - razveljavitev sklepa
Zahtevka delodajalca za refundacijo nadomestil plače za priči, ki jima je sodišče prve stopnje sledilo pri odmeri priglašenih stroškov prič, ne ustrezata pravilom 13. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
ZDR-1 člen 75,, 90, 90/1, 90/1-2. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos dejavnosti
Delodajalec prenosnik ni dolžan ob prenosu dejavnosti imeti takšno sistemizacijo delovnih mest, ki vključuje vsa delovna mesta, za katera so imeli delavci delodajalca prenosnika sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Pojasnilna dolžnost kot korekcija informacijskega neravnotežja, izvedena v predpogodbeni fazi, predstavlja obveznost banke, da nasprotno stranko na jasen in pregleden način informira o okoliščinah sklenitve pogodbe, tako da lahko stranka razume možna tveganja, povezana z naložbo.
Banka ni dolžna preverjati, ali se je nasprotna stranka s ponujenimi potrebnimi informacijami seznanila in jih (natančno) preučila. Pomembno je, da so bile različne informacije bodočemu imetniku (pred kasnejšim sprejetjem odločitve) dostopne.
Toženka je svojo pojasnilno dolžnost izpolnjevala, poleg ustno posredovanih bistvenih informacij o naravi obveznic in tveganju v primeru stečaja, s pomočjo prospekta za prodajo podrejenih obveznic, ki ga je imel tožnik možnost pregledati in se z njim seznaniti.
Glavna lastnost podrejene obveznice (kot kvalificirane pravice) je ravno to, da je namenjena pokrivanju izgub banke in zaščiti drugih upnikov, zlasti deponentov.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja mej, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik lahko koristil pripadajoči odmor med delovnim časom.
plačilo za nadurno delo - nezadostna trditvena podlaga - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni navedel zadostnih dejstev, ki bi potrjevala, da je opravil nadure, in v potrditev teh dejstev ni ponudil ustreznih dokazov.
Glede predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe z dne 26. 7. 2023, s katerim je nasprotni udeleženec predlagal spremembo stikov na način, da bi mladoletni otroci preživeli z njim en teden v juliju in en teden v avgustu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da nezmožnost strnjenega preživljanja dopusta na morju v trajanju enega tedna že drugo leto zapored ni nekaj, kar bi otroke ogrožalo, prav nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da bi bili otroci ogroženi ravno, če bi režim stikov, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 7. 12. 2022, spremenili (kot izhaja iz 16. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).
delo v splošno korist - neizvršitev izrečenega ukrepa - zaporna kazen
Neizpolnjevanje nalog v zvezi z delom v splošno korist je izključno posledica obsojenčevega malomarnega odnosa, zato so razlogi za neizvršitve dela izključno v sferi obsojenca, torej so posledica njegovega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil, izmikanja vabilom in kršenju obvzenosti iz dela v splošno korist.
KZ-1 člen 285, 285/3. ZKP člen 15, 16, 18, 83, 149b, 154, 156, 167, 184. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 29, 37, 38, 156. ZUstS člen 23, 23/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
Priloge poročila v dopolnitev kazenske odvadbe, vložene v spis po končani preiskavi in vložitvi obtožnice, niso nedovoljeni dokazi.
Sodišče je dolžno odgovoriti na resno in argumentirano pobudo za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti zakona, vendar ne nujno v sklepu o predlogih za izločitev dokazov.
Dokazni standard za odreditev prikritega preiskovalnega ukrepa po prvem odstavku 149.b člena ZKP je neustaven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00070384
DZ člen 159, 174, 176, 176/3, 176/4, 176/5. ZS člen 73, 83, 83/3, 83/3-9. ZNP-1 člen 33, 36/3, 42, 105. ZPP člen 112, 112/1, 137, 137/1, 142, 142/1.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - obravnavanje nepravočasne pritožbe
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku 30-dnevnega roka. V obravnavanem primeru niso bili niti zatrjevani, še manj izkazani, tehtni razlogi, na podlagi katerih bi lahko sodišče upoštevalo prepozno pritožbo. Prav tako ni bil izpolnjen pogoj, da niso prizadete pravice drugih udeležencev, niti ni bilo podano njihovo soglasje
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00075630
ZPP člen 14. OZ člen 179, 316, 316-4.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - odškodnina za duševne bolečine - primarni in sekundarni strah - okvara zdravja - denarna odškodnina - eventualni pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - primeri, ko je pobot izključen
Kadar gre za eventualni pobot, odločitev o pobotnem ugovoru ne sodi v izrek sodbe, ampak je dovolj, da sodišče njegovo zavrnitev pojasni v obrazložitvi sodbe, tako kot je to storilo sodišče prve stopnje. Terjatvi pravdnih strank namreč nista pobotljivi (4. točka 316. člena OZ). Tožničine odškodninske terjatve za škodo, storjeno z okvaro zdravja, ni dopustno pobotati s toženčevo odškodninsko terjatvijo za duševne bolečine, ki mu jih je povzročila tožnica, ko mu je protipravno preprečevala stike z mladoletnima otrokoma. Duševnih bolečin ni mogoče enačiti z okvaro zdravja. V pritožbi posplošeno zatrjevane nepopravljive zdravstvene posledice, ki naj bi nastale tožencu, nikakor niso samoumevne, kot si zmotno razlaga pritožba. Navsezadnje niti iz sodbe, s katero je bila tožencu prisojena odškodnina za duševne bolečine, ni razvidno, da bi toženec zaradi tožničinega ravnanja utrpel kakšno okvaro zdravja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071504
SPZ člen 28, 213, 213/1, 217, 217/1, 217/2, 219, 219/1. ZPP člen 196, 214, 285. ZZK-1 člen 19.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - dobra vera posestnika - služnostna pravica hoje - pogodbeno dogovorjena služnost - solastnina gospodujoče stvari - navidezna solastnina - aktivna legitimacija solastnika - enotni sosporniki - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - materialno procesno vodstvo - izročitev ključev vhodnih vrat
Stvarna služnost je lahko le v korist gospodujoče stvari kot celote, ne pa posameznega solastniškega deleža. Solastniki gospodujoče nepremičnine služnost izvršujejo kot to zahtevajo potrebe gospodujoče nepremičnine. Po 219. členu SPZ se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje stvar. Zato tudi 19. člen ZZK-1 določa, da se v primeru, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo.
Izhodiščna predpostavka uresničevanja zapovedi utesnjevanja služnosti je natančna opredelitev te stvarne pravice - tako po vsebini kot po prostorskih mejah njenega izvrševanja. Poleg prostorskih mej izvrševanja služnosti na služeči nepremičnini bi morale namreč biti glede na ugotovitev, da je bila služnost ustanovljena in priposestvovana le v korist določenega dela stavbe, razjasnjene okoliščine, potrebne za natančen opis gospodujoče stvari (določenega dela stavbe), v korist katere jo ima vsakokratni lastnik pravico izvrševati.
vrnitev v prejšnje stanje - rok za plačilo sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepodaljšljiv rok
Vlogo je treba presojati tudi po vsebini in ne samo po naslovu.
Drži, da so materialnopravni roki nepodaljšljivi. Vendar je razlog, ki bi bil lahko podan zaradi zdravstvenih težav, ki onemogoči na primer plačilo sodne takse ali dopolnitev predloga, lahko razlog, ki pripelje do postavitve v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070878
ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3.
kreditna pogodba v CHF - potrošniški kredit - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
V prvem odstavku 24. člena ZVPot alternativno naštetih splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev ni mogoče presojati neodvisno od ugotovitev o tem, na kakšen način je banka opravila svojo pojasnilno dolžnost do potrošnika. To je osnovno izhodišče za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
Ker toženka sodne pošiljke ni dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je 14. 6. 2023, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 15. 6. 2023, je pričel teči 15 dnevni rok za plačilo takse, ki se je iztekel 29. 6. 2023. Taksa, ki jo je toženka plačala 30. 6. 2023, je bila zato plačana prepozno.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - nevložitev odgovora na tožbo - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - nekonkretizirane navedbe - nesporno dejansko stanje - narok v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave
Navedbe toženk v ugovoru zoper sklep o izvršbi o neobstoju in neizkazanosti tožničine terjatve so bile premalo konkretizirane, da bi jih bilo mogoče šteti kot obrazloženo zanikanje tožničinih navedb iz dopolnitve tožbe. Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da med strankama ni sporno dejansko stanje, ni bilo potrebno izvajanje dokaza z zaslišanjem toženk.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Stališče pritožnic, da že predlog stranke za zaslišanje stranke pomeni njeno zahtevo za izvedbo naroka, je torej zmotno. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno pozivati pravdnih strank, da se izjavita, ali zahtevata izvedbo naroka.
ZPP člen 210, 210/3. ZST-1 člen 34, 34/1. ZST-1 tarifna številka 30010.
sodna taksa - domneva umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - nepravilna odmera sodne takse - podlaga za izračun sodne takse - taksna tarifa - posebne takse - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebina plačilnega naloga - obvezne sestavine - obrazložitev sodne odločbe
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je takso odmerilo po tar. št. 30010, v kateri je določena višina takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
Pravilnost odmere sodne takse na podlagi vsebine konkretnega plačilnega naloga je mogoče preveriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071461
ZPP člen 180, 180/1, 318, 318/3. OZ člen 190, 190/1, 771.
pogodba o naročilu (mandat) - prevzemnik naročila - neupravičena pridobitev - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika - obveznosti prevzemnika naročila - dajanje računa - trditveno in dokazno breme - procesno dokazno breme - neposredni dokazi - posredni dokaz - popolna tožba - sklepčna tožba
Procesnega vprašanja popolnosti tožbe in materialnopravnega vprašanja njene sklepčnosti se ne sme mešati z vprašanjem, ali bodo v tožbi (in morda kasneje) predlagani dokazi zadoščali za ugotovitev zatrjevanih dejstev. To je stvar dokaznega postopka in vsebinske odločitve o zahtevku.
Dokazno breme, da je dvignjen denar zapustnici izročen oziroma porabljen za njene potrebe, je bilo na toženki. Ne le zato, ker je v teoriji in sodni praksi ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistem, ki zatrjuje obstoj dejstva in ne na tistem, ki njegov obstoj zanika, pač pa tudi zato, ker je to njeno breme po materialnem pravu, to je 771. členu OZ. Prevzemnik naročila je namreč o opravljenem poslu dolžan dati račun in izročiti naročitelju vse, kar je iz opravljanja zaupanih poslov prejel.
Edini neposreden dokaz, ki ga je imelo sodišče prve stopnje v zvezi s tem na razpolago, je bilo zaslišanje toženke. Drži, da gre pri tem za dokaz, ki je načeloma enakovreden drugim dokazom. Zaradi zainteresiranosti stranke za lasten uspeh, pa ga je treba ocenjevati z zadostno mero skrbnosti, zadržanosti in kritičnosti in pri tem potrditev dokaznega rezultata praviloma iskati tudi v drugih dokazih. Če neposrednih dokazov ni, je treba upoštevati morebitne posredne dokaze.
Ker toženki denar, ki ga je dvignila z računa in ga zadržala zase, ni bil podarjen, niti za njegovo zadržanje ni imela kakšne druge pravne podlage, ga je dolžna ob upoštevanju prvega odstavka 190. člena OZ vrniti, in sicer tožniku, ki je zapustničin dedič do ½, polovico celotnega zneska s pripadki.
razmerja med solastniki - ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - načini delitve solastnine - delitev po solastniških deležih - vlaganja
Uveljavljanje obligacijskega (izravnalnega) oziroma verzijskega zahtevka je lahko predmet nadaljnjih postopkov med udeleženkama po izvedeni delitvi solastnine. Glede tega vprašanja je sodna praksa utrjena in enotna.