pritožba - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - rok za vložitev predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - vsebina pritožbe - zavrženje predloga
Čeprav predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, glede na možnost sodišča prve stopnje iz tretjega odstavka 359. člena ZKP, v pritožbi ni izključen, je tedaj del pritožbenega predloga in ne samostojni predlog iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ki sme biti vložen le po pravnomočnosti sodbe. Da bi bil torej rok za vložitev predloga po tej zakonski določbi dejansko varovan že z istovrstnim predlogom v pritožbi, kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, je narobe, kot je narobe s takšnim predlogom enačiti obsojenčevo vlogo z dne 30. 12. 2015, s katero si prizadeva, da kazen zapora sploh ne bil bila izvršena.
znižano plačilo vrtca - otroški dodatek - zmotna uporaba materialnega prava - upoštevanje regresa za letni dopust
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do otroškega dodatka in pri znižanju plačila vrtca nepravilno upoštevala regres, zaradi česar je ugodilo tožbenemu zahtevku ter izpodbijane odločbe tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Način upoštevanja dohodka je predpisan v 15. členu ZUPJS, ki v petem odstavku določa, da podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister, pristojen za socialno varstvo. Zakon odkazuje na uporabo Pravilnika, katerega sestavni del je tudi priloga glede načina izračuna dohodkov iz odločbe o odmeri dohodnine ali informativnega izračuna. Tožena stranka je pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev pravilno upoštevala znesek prejetega regresa, skladno z ZUPJS in Pravilnikom, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb zavrnilo.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083871
ZPPCP-1 člen 2, 2/1, 2/2, 67, 70, 70/2, 74. OZ člen 190, 190/1, 289, 300, 921, 943, 943/2, 1083, 1083/1. ZOR člen 1087. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 269, 269/1, 269/5. ZPP člen 151, 151/1.
Bančno garancijo lahko izda le banka, druga toženka pa ni bila banka in že zato ni mogla dati bančne garancije.
Prva toženka ni bila v kakšnem posebnem davčnem položaju kot katerakoli druga pravna oseba. Pri nakupu bencina je torej morala plačati ne le njegovo vrednost brez davkov, temveč tudi DDV in trošarino. Takšna je bila tudi vrednost izgubljenega bencina. Če se je na tej poti izgubil bencin, ga je morala tožena stranka nadomestiti z drugim, za katerega je poleg čiste nabavne cene morala plačati še obe davščini.
Terjatev na povrnitev stroškov iz v času pričetka stečajnega postopka še nedokončanega pravdnega postopka, nastane šele s končanjem pravdnega postopka.
postopek za delitve stvari – razdružitev solastnine s prodajo stvari – postopkovna pravila za prodajo stvari – nepravdni postopek – predlog udeleženca za prodajo stvari – predlog za izvršbo – načelno pravno mnenje
V postopku za delitev stvari se prodaja na predlog vsakega od udeležencev opravi v nepravdnem (in ne v izvršilnem) postopku.
skupno premoženje – ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti – konstitutivni elementi – prenehanje zunajzakonske skupnosti – sprememba konstitutivnih elementov
ZZZDR v 12. členu zunajzakonsko skupnost opredeljuje kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, katera ima zanju enake pravne posledice, kot če bi jo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
Pomanjkanje (prenehanje) čustvene navezanosti ene od strank na drugo samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti. Zgolj ta „sprememba“ zato do prenehanja izvenzakonske skupnosti ne more voditi. Odpasti morajo tudi ostali konstitutivni elementi.
Stranki zaradi naknadne spremembe sodne prakse glede načina uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi bili v okoliščinah obravnavanega primera tožniki prikrajšani za sodno varstvo, če bi bila (ob upoštevanju kasnejšega stališča Vrhovnega sodišča, da je treba postaviti oblikovalni zahtevek) predhodno postavljena denarna tožbena zahtevka tožnikov zavrnjena zaradi nesklepčnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080039
OZ člen 255, 255/2, 311, 312. ZIZ člen 100, 272. ZPP člen 241, 241/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – Paulijanska tožba – unovčljivost terjatve – neplačevitost dolžnika – pravno dejanje, ki je bilo storjeno v škodo upnikov – enakovrednost protidajatev
V primeru dvostranskega pravnega posla z enakovrednimi dajatvami do oškodovanja upnikov ne pride. Tudi terjatev, ki jo s takim pravnim poslom pridobi dolžnik, je premoženje, na katerega je mogoče poseči z izvršbo. Dejanje pa je storjeno v škodo upnikov, če je iz okoliščin razvidna dolžnikova načrtna pridobitev terjatve, ki lahko vsak trenutek preneha s pobotom.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – soprispevek oškodovanca – pravica odkloniti delo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izvedensko mnenje – posledice bolezni – skaženost
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožnik svojega nadrejenega opozoril, da delo ni varno. Po drugem odstavku 52. člena ZVZD ima delavec res pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vendar pa je tožnik nameščal le dvižne trakove, kar pa ni bilo delo, zaradi katerega bi mu grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje. Soprispevka tožnika tudi iz razloga, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje (ker ni odklonil dela), tako ni. V ravnanju tožnika krivdnega ravnanja, ki bi utemeljevalo njegov soprispevek k nastanku škodnega dogodka, ni. Nevarnost za življenje ali zdravje tožnika je ostala v celoti v sferi tožene stranke, ki je opravljala nevarno dejavnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080024
OZ člen 139, 147, 147/1, 148, 148/1, 186, 186/4, 604, 604/1. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 8, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost delodajalca - odgovornost za obveznosti - družba z omejeno odgovornostjo - direktor
Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo odgovarja družba. Neposredne odgovornosti direktorja ni ne po specialnih predpisih statusnega prava, ne po splošnih pravilih odškodninskega prava.
ZFPPIPP člen 19, 201, 201/5, 210, 211, 211/1, 213, 213/3, 215, 215/3, 216. ZIZ člen 3.
pravni učinki potrjene prisilne poravnave – izvršba na premoženjsko pravico – ločitvena pravica na enem predmetu izvršbe – nadaljevanje izvršilnega postopka – uresničitev ločitvene pravice – obseg izvršbe in zavarovanja
Neutemeljene so upnikove pritožbene navedbe, da bi sodišče, ko je upnik ločitveno pravico pridobil le na enem predmetu izvršbe, izvršbo moralo nadaljevati v celoti z vsemi s sklepom o izvršbi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi. Res je sicer, da ZFPPIPP izrecno ne opisuje “vmesnega postopanja“ sodišča, t. j. nadaljevanja izvršbe le s tistim sredstvom oziroma predmetom izvršbe, ki je predmet ločitvene pravice, vendar pa je treba ločitveno pravico razumeti v povezavi z določbo o učinkovanju prisilne poravnave za neplačani del terjatve, če upnik z uresničitvijo ločitvene pravice ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico. V primerih, ko vrednost zarubljenega premoženja ni znana v nominalni višini, namreč sodišče ne more opraviti izvršbe za izterjavo celotne terjatve ali pa le terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, dokler ni znana višina terjatve, ki je poplačana z uresničitvijo ločitvene pravice. Predmet izterjave v takem primeru v prvi fazi ne more biti terjatev v večjem obsegu, kot je zavarovan z ločitveno pravico, in z vsemi predlaganimi izvršilnimi sredstvi, temveč le v tistem obsegu, v katerem ima upnik ločitveno pravico na konkretnem predmetu tega izvršilnega postopka. Ker je upnik v tem postopku pridobil ločitveno pravico le na enem predmetu izvršbe, se izvršba najprej opravi za izterjavo terjatve v tem obsegu oziroma s predmetom, na katerem je upnik pridobil ločitveno pravico. Ni namreč mogoče pritrditi upnikovem pritožbenemu stališču, da je sodišče postopek dolžno nadaljevati z vsemi sredstvi ne glede na to, ali bo upnik morebiti celo preplačan.
vloga vezana na rok – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – malomarno poslovanje – očitna pomota vložnika
Če pritožnik ni vedel, kaj pomeni v pravnem pouku „to sodišče“, bi se o tem lahko pravočasno prepričal pri sodišču, ki je sklep izdalo in mu ga poslalo. Pritožnik pa tudi ni uspel izpodbiti pravilnih razlogov sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru očitno ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj je tožeča stranka „napako“ ponovila večkrat.
Iz navedenega sledi, da je napako treba pripisati malomarnemu delu pritožnika, ne pa očitni pomoti.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/3.
Zahteva za dopolnitev vloge – nepopolna vloga – opozorilo na posledice – zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj – zavrženje vloge – opis kaznivega dejanja ki je predmet posameznih preiskovalnih dejanj – zakonski znak kaznivega dejanja goljufije – nejasen opis kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona, pa tudi ne določb kazenskega postopka. Zahtevo za dopolnitev vloge je ustrezno oblikovalo, v njem je navedlo sestavine, ki jih mora skladno s tretjim odstavkom 168. člena v zvezi s 429. členom ZKP vsebovati predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in je vlagatelja opozorilo, da bo vlogo, v kolikor vseh potrebnih sestavin ne bo imela, zavrglo. Med njimi je navedlo, da mora imeti opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, pri čemer takšna navedba zadostuje, saj sodišče ne sme pozivati vlagatelja na dopolnitev vloge z opozarjanjem na pomanjkljivosti tako, da bi manjkajoče sestavine navajalo in jih s tem konkretiziralo, ker bi s tem že pozivanje samo pomenilo dopolnjevanje vloge.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odpoved premoženjski pravici - dolžnost poročanja - zapuščinska obravnava - nujni delež - opustitev uveljavljanja nujnega deleža
Neživljenjsko in nerazumno bi bilo dolžnici očitati, da je z opustitvijo uveljavljanja nujnega deleža v pravdnem postopku, katerega stroški bi presegali vrednost nujnega deleža, ob upoštevanju nezainteresiranosti upnikov za vodenje kakršnihkoli postopkov v tej smeri, ni storila vsega, kar je v njeni moči, da bi dolgove upnikov odplačala in je ravnala v nasprotju z določbami 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.
objava popravka – pravica do popravka – izjava tretje osebe
Zakon ne omejuje pravice do objave popravka zgolj na obvestila, izrečena s strani novinarjev, ki pripravljajo prispevek, temveč na obvestila v prispevku kot celoti, torej tudi, če so slednja podana v obliki izjav tretjih oseb, v konkretnem primeru v intervjuju z D. D. kot predstavnico PU. Z razlago 26. člena ZMed, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, bi se izvotlila pravica do popravka kot ustavna pravica, saj bi bilo vedno mogoče prispevke pripravljati in montirati na način, da bi posamezne občutljive izjave izrekali tretji in ne siceršnji avtorji prispevka.
STVARNO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084187
SPZ člen 9. ZTLR člen 72, 72/3. ODZ paragraf 328. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. ZEN člen 18. ZDOIONUS člen 26. Zakon o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš člen 7. ZIENUS člen 10. ZPP člen 212. Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb člen 32.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno breme – dokazno breme – materialno dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena – identifikacija nepremičnine – identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela – hišna številka – določanje hišnih številk stavbam – označevanje garaž
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Materialno dokazno breme je stabilno in ga ves čas postopka nosi ista stranka. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh.
Nepremičnine je mogoče enolično identificirati na podlagi navedbe parcelne številke ter katastrske občine, v kateri se parcela nahaja.
OZ člen 255, 257, 259, 259/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 359.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - prepoved spremembe na slabše
Izpodbija se lahko vsako ravnanje dolžnika, iz katerega izvirajo take pravne posledice, ki zmanjšujejo ali preprečujejo upnikovo pravico, da se poplača iz dolžnikovega premoženja.
IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058640
OZ člen 282, 282/1, 311. ZDoh-2 člen 27. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 21, 21/1, 53, 53/2, 57, 67, 67/1, 67/1-3, 76, 76/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
razlaga izvršilnega naslova - bruto ali neto znesek - odškodnina - dohodnina - davčna obveznost - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete - kršitev načela kontradiktornosti - odgovor na odgovor na ugovor - delno neobrazložen ugovor - nedopustne pritožbene novote - pobot
Davčni vidiki obravnave posameznih vrst odškodnin bi bili za izvršilni postopek pravno pomembni, če bi se jasno in nedvoumno izražali skozi izrek sodbe (izvršilnega naslova).
Izvršilno sodišče ne more biti zadolženo za presojo, ali je v izreku izvršilnega naslova upniku prisojeni znesek podvržen plačilu dohodnine ali ne. To presojo je oziroma bi bilo moralo opraviti pravdno sodišče in njen rezultat ustrezno upoštevati v izreku izvršilnega naslova, tako da bi bilo iz njega jasno razvidno, ali je odškodnina prisojena v bruto ali v neto znesku.
Presoja, ali mora biti dolžniku pred odločitvijo o ugovoru dana možnost izjave glede upnikovega odgovora na ugovor, je odvisna od okoliščin posameznega primera - zlasti pa od vsebine ugovora in odgovora na ugovor oziroma od pomembnosti vpliva odgovora na ugovor na odločitev o ugovoru.