odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti
Kršitev petega odstavka 392. člena ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti.
poslovni prostor - povrnitev vlaganj najemnika - plačilo najemnine - odstop od najemne pogodbe - uporabnina
Tožena stranka kot najemnica zaradi odstopa tožeče stranke od najemne pogodbe nima pravice do povračila neamortiziranega dela sredstev, vloženih v adaptacijo lokala.
Tožena stranka je dolžna plačati uporabnino kot odmeno za korist, ki jo je imela od uporabe poslovnih prostorov tudi po prekinitvi najemnega razmerja (219. člen ZOR).
stvarna pristojnost – delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost
Ker pogodbeno sodelovanje tožeče stranke pri rednem poslovanju sodišča lahko vzbuja dvom v nepristranost sojenja v njenih sporih s tretjimi osebami, je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Opozarjanje na kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nestrinjanje s sodno presojo, niso utemeljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004418
ZKP člen 129, 129/1, 133, 372, 372/1-5, 392, 392/5, 394, 394/1, 398, 398/1-3, 398/2.KZ člen 55.
pravica do pravnega sredstva – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – sprememba sodbe na drugi stopnji – zmotna ugotovitev dejanskega stanja zaradi napačne presoje odločilnih dejstev – pravnomočnost sodbe – izvršitev odločb – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – rok za preklic pogojne obsodbe
Če Vrhovno sodišče v zadevi odloča kot pritožbeno sodišče, ne more imeti manj (in tudi ne več) pravic, kot jih ima sicer sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku, zato je Vrhovno sodišče lahko na podlagi obtoženčeve pritožbe presojalo tudi pravilnost odločitve o preklicu pogojne obsodbe in jo spremenilo.
znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke – podobno blago – celovita presoja
Sodišče prve stopnje je pri primerjavi podobnosti obojega blaga opravilo presojo, v kateri je med drugim upoštevalo tudi različen prodajni kraj enega in drugega. S tem je ravnalo materialnopravno pravilno, saj je (upoštevaje trditveno in dokazno ponudbo) opravilo celovito presojo.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 189/3, 266, 266/1, 269.ZPP člen 7, 7/1, 39, 41, 41/1, 41/2, 243, 377, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - krivdna odgovornost - zavrženje revizije - podlage odškodninske odgovornosti - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - dokazovanje - odškodnina - oprostitev odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pogodbena odškodninska odgovornost - informativni dokaz - zahtevki z različno pravno podlago - gradbena dela - odgovornost izvajalca za porušenje objekta - izvajanje dokaza z izvedencem
Ko gre za razumevanje vzročne zveze v pravu, pogoju lahko pripišemo pomen vzroka, ko je po življenjskih izkušnjah sposoben povzročiti posledico, to je, ko utemeljimo, da je adekvaten posledici. Zato bi morala tožeča stranka, da bi utemeljila vzročno zvezo med očitkom nestrokovno opravljenih rušitvenih del in porušenjem objekta najprej konkretno opisati dela, ki so bila opravljena v sklopu prve faze rušitvenih del. Poleg tega bi morala utemeljiti, kateri posegi v nosilno konstrukcijo starega objekta so bili opravljeni v nasprotju s pravili stroke, ter da so prav te pomanjkljivosti omajale stabilnost starega objekta do te mere, da je bil že zaradi običajnih in zato pričakovanih nadaljnjih posegov izpostavljen nevarnosti porušenja.
Ker gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost, bi morala prva toženka, da bi se razbremenila odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, dokazati, da porušenja objekta ni mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti (263. člen ZOR). Revizijsko sodišče zato ne more sprejeti presoje sodišča druge stopnje, da prvo toženko odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti razbremenjuje dejstvo, da je prevzela v soglasju s tožečo stranko sanacijska dela, kar nedvomno kaže na to, da je izpolnila dolžnost opozorila iz 606. člena ZOR. Ravno zato, ker je prva toženka prevzela (tudi) sanacijska dela, je sprejela s tem tudi odgovornost, da jih uspešno izvede.
Po 263. členu ZOR je (trditveno) in dokazno breme glede oprostitve odgovornosti za neizpolnitev pogodbenih obveznosti na strani dolžnika, to je v konkretnem primeru prve toženke. V odškodninskem razmerju med tožečo stranko in prvo toženko tako ne gre za iskanje odgovora na vprašanje, ali je ravnanje prve toženke v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti povzročilo porušenje objekta, temveč za iskanje odgovora na vprašanje, ali jo porušenje objekta razbremenjuje njene obveznosti izpolniti pogodbo, ker porušenja ni mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti (263. člen ZOR). Šele v tem okviru je pomembno, ali za (neugotovljeni) vzrok porušenja morda odgovarja prva toženka.
Ker tožeča stranka ni navajala, da bi v obdobju, za katero uveljavlja odškodnino zaradi izgubljenega dobička, pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta na mestu porušenega objekta, v katerem bi lahko opravljala gostinsko in trgovinsko dejavnost, ni mogoče zavzeti stališča, da bi bilo škodo zaradi izgubljenega dobička mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 37/2003 z dne 29.5.2003).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - nepristranskost – pravice obrambe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčevo subjektivno prepričanje, da je sodišče pristransko, ne more pomeniti tehtnega razloga za prenos pristojnosti in tudi ne za izločitev sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost
Okoliščina, da je predlagateljica sodnica na stvarno in krajevno pristojnem sodišču za odločanje v tej zadevi, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v postopku, v katerem je kot stranka udeležena sodnica sodišča.
Revizijo je dopustno dopolniti le, če o njej še ni bilo odločeno ter v okviru roka za njeno vložitev. Kasneje vloženo dopolnitev revizije sodišče zavrže kot prepozno.
ZUS člen 23, 23/3.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/4.ZPP člen 154, 154/1, 155.
stroški upravnega spora - stranka z interesom - načelo uspeha
Ker se je postopek v upravnem sporu začel z vložitvijo tožbe 28.6.2006, torej pred začetkom veljave ZUS-1, je glede na določbo 104. člena ZUS-1 in glede na to, da v tej zadevi ne gre za primere iz 105. do 107. člena tega zakona, moralo prvostopenjsko sodišče za odločanje o stroških stranke z interesom odločati po določbah ZUS. Ob uporabi določb ZUS o stroških upravnega spora pa je potrebno upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-68/04 z dne 6.4.2006.
Do škodnega dogodka je prišlo zaradi revidentove kršitve četrtega odstavka 41. člena ZVCP in revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišče prve in druge stopnje, da zavarovanec tožene stranke ni bil dolžan predvidevati, da mu bo tožnik odvzel prednost ter zaradi tega zmanjšati hitrost celo do 25 km/h.
ZPP člen 41, 41/2, 45, 108, 191, 191/1-1, 196, 377.
dovoljenost revizije – materialni sosporniki na aktivni strani – navadni sosporniki – enotni sosporniki – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Čeprav zahtevek za nedopustnost izvršbe izhaja iz istega historičnega dogodka, pa so terjatve oziroma pravice tožnikov, na katere opirajo svoj zahtevek, samostojne in neodvisne druga od druge. Posamezni tožniki se namreč pri utemeljevanju svoje pravice, ki preprečuje izvršbo, sklicujejo na tri različne kupne pogodbe za tri stanovanja v sporni nepremičnini. Njihove pravice so zato odvisne od okoliščin v zvezi s tremi različnimi pogodbami, kar pomeni, da je tudi odločitev o pravici vsakega od njih lahko različna. Zato ne gre za enotne materialne sospornike.
V sodni praksi revizijskega sodišča je tako glede formalnih kot glede (navadnih) materialnih sospornikov na aktivni strani sprejeto stališče, da se pri presoji pravice do revizije ločeno ugotavlja vrednost spornega predmeta.
Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – združitev postopka – kršitev kazenskega zakona – ne bis in idem – stek kaznivih dejanj – heterogeni stek – opis kaznivega dejanja
Če so z istim življenjskim primerom uresničeni zakonski znaki dveh kaznivih dejanj (poškodovanje tuje stvari in nasilništvo), ni nujno, da bi obtožnica glede vsakega kaznivega dejanja imela samostojen in ločen opis dejanja, mora pa opis kaznivega dejanja obsegati vse prvine posameznega kaznivega dejanja.
Življenjsko in izkustveno povsem sprejemljiv je zaključek, da samo udarec z odprto dlanjo po licu ne more povzročiti obtolčenine glave in izpaha rame.
Tožnikovo revizijsko stališče o prestrogem upoštevanju 286. člena ZPP je zmotno, utemeljitev, da razlogi poštenosti, pravičnosti itd. v njegovem primeru terjajo presojo, da ni kriv, da je pozabil na pričino prvo izjavo nekaj dni po dogodku, pa kaže na nerazumevanje pomena navedene zakonske določbe, ki bi jo tako razlogovanje povsem obšlo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/4.
revizija – postulacijska sposobnost za vložitev revizije – revizija, ki jo stranka vloži sama - pravniški državni izpit
Revizija osebe, ki niti ne trdi, da ima opravljen pravniški državni izpit, in ni zastopana po odvetniku oziroma osebi, ki neizkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, se zavrže.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.